inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - obrtno dovoljenje - delo na črno - prepoved opravljanja obrtne dejavnosti
Tožeča stranka obrtnega dovoljenja ni imela, zato ni imela vseh z zakonom predpisanih listin o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti. Navedeno pomeni, da je v skladu s prvo alineo 3. člena ZPDZC-1 delo opravljala na črno. V tem primeru pa pristojni organ izreče ukrep po prvem odstavku 19. člena ZPDZC-1.
ZInfP člen 10. ZDIJZ člen 6, 27,27/4. ZUP člen 238, 247.
dostop do informacij javnega značaja - delni dostop - nadzor nad bankami - odločba o izrednih ukrepih - javna objava odločbe - pravni interes - odločanje organa druge stopnje o pritožbi
Toženka ni pravilno uporabila določb zakona, ko je izpodbijano odločbo, s katero je ugodila prosilčevi pritožbi in delno odpravila odločbo prve stopnje, oprla na golo dejstvo, da je tožnica zahtevano odločbo o izrednih ukrepih dne 14. 3. 2014 objavila na svetovnem spletu, torej na dejstvo, ki je nastalo šele po izdaji prvostopenjske odločbe. Takšnega odločanja tudi s sklicevanjem na določbe 2. ter (petega odstavka) 6. člena ZDIJZ in 14. člena ZUP ne more utemeljiti.
Konvencija o izvajanju schengenskega sporazuma člen 25, 96. URS člen 8.
dovoljenje za začasno prebivanje - podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje iz razloga zaposlitve ali dela - zavrnitev vstopa v schengenski informacijski sistem - neposredna uporabo mednarodnega prava
Država pogodbenica lahko tujcu, za katerega je druga država pogodbenica v SIS razpisala ukrep zavrnitve vstopa, po posvetovanju s to državo pogodbenico na podlagi 1. odstavka 25. člena Schengenske konvencije zavrne izdajo dovoljenja bodisi za stalno bodisi za začasno prebivanje, kot tudi za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje, ne da bi posebej še dodatno ugotavljala, ali je tujec po njenih nacionalnih predpisih upravičen do izdaje dovoljenja za prebivanje, oziroma, ne da bi posebej ugotavljala, ali pri njem morebiti obstajajo razlogi za zavrnitev podaljšanja dovoljenja, določeni z nacionalnim pravom, v konkretnem primeru po ZTuj-2.
denacionalizacija - obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi - nepravilna uporaba materialnega prava
Postopek denacionalizacije je bil obnovljen, ker upravni organ pri odločitvi ni upošteval FIP, ki pomeni oviro za denacionalizacijo na podlagi drugega odstavka 10. člena ZDen. Navedeno pomeni, da predlog za obnovo postopka zatrjuje nepravilno uporabo materialnega prava, ki pa ni razlog za obnovo postopka.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pravočasno vložena prošnja - po dnevu vložitve prošnje nastali stroški
Tožnik je izkazal, da je prošnjo za dodelitev BPP vložil v fazi teka roka za vložitev revizije in da je bil predlog za dopustitev revizije po odvetniku tudi pravočasno vložen dne 1. 4. 2015. Tožnik je vložil prošnjo 31. 3. 2015 priporočeno na pošti in to je dan, ko je bila prošnja vložena, stroški pa so nastali z dnem vložitve revizije, to je po dnevu vložitve prošnje dne 1. 4. 2015. To sicer pomeni, da je tožnik prevzel tveganje za primer, če bi bila njegova prošnja v postopku zavrnjena, vendar pa njegova prošnja iz razloga, ki ga navaja tožena stranka, ni bila »očitno nerazumna« v smislu 2. odstavka 24. člena ZBPP. Odločitev oziroma utemeljitev izpodbijanega akta tožene stranke torej nima pravne podlage.
ZInfP člen 2, 2/1, 2/1-1. ZDDV-1 člen 138. ZUP člen 237.
informacije javnega značaja - nadomestilo za uporabo informacij javnega značaja - DDV - pravilnost obračuna DDV - pristojnost za odločanje o pravilnosti obračuna DDV
V skladu s 1. alinejo prvega odstavka 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu tožena stranka ne more odločati o tem, ali je zaračunavanje DDV upravičeno ali ne. Iz 34.a člena ZDIJZ sicer res izhaja, da lahko organ za ponovno uporabo informacij v pridobitne namene zaračuna ceno, vendar pa to pomeni, da lahko drugostopenjski organ preverja zgolj to, ali je osnovna cena pravilno zaračunana. To, da v konkretnem primeru tožena stranka ne more biti pristojna za odločanje o tem, ali prvostopenjski organ upravičeno obračunava DDV, pa izhaja tudi iz prvega odstavka 138. člena ZDDV-1, ki določa, da obračunavanje in plačevanje DDV nadzoruje davčni organ v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, in z zakonom, ki ureja davčno službo.
ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-2, 6/1-7, 6/1-9, 6/1-11. ZGD-1 člen 39, 40.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - poslovna skrivnost
Sodišče je izpodbijano odločbo odpravilo le iz razloga, ker meni, da je, če je gospodarska družba zahtevano informacijo skladno z določbami ZGD-1 opredelila kot poslovno skrivnost, to treba upoštevati pri odločitvi. S tem ko je toženka odločbo oprla na stališče, da zgolj zato, ker družba sklepa o določitvi zahtevane informacije za poslovno skrivnost organu ni posredovala že takoj s samo informacijo, ni podlage za varovanje te informacije kot poslovne skrivnosti v smislu prvega odstavka 39. člena ZGD-1, toženka ni pravilno uporabila določb materialnega prava.
ZBPP nima določbe, po kateri mora biti prošnja za brezplačno pravno pomoč »utemeljena«, sicer jo pristojni organ zavrne, niti nima določbe, po kateri bi moralo biti že v času odločanja o prošnji »gotovo«, da bodo stroški postopka sploh nastali in katera stranka jih bo dolžna plačati. Kajti, če morebiti stroški v postopku po izdani pozitivni odločbi organa za brezplačno pravno pomoč ne nastanejo oziroma ne bremenijo prosilca, se na podlagi ZBPP temu prosilcu tudi ne izplačajo. V predmetni zadevi pa tudi niso izkazane okoliščine, da bi tožnik povsem brez kakršne koli povezave s sodnim postopkom za nek hipotetični primer uveljavljal brezplačno pravno pomoč, ampak v tožbi prepričljivo navaja, da je bila potreba po sodnem izvedencu izražena s strani sodišča v nepravdnem postopku.
sprememba zastopnika društva - vpis spremembe zastopnika društva v register - vezanost upravnega organa na pravno mnenje sodišča
Tožena stranka pri izdaji izpodbijane odločbe ni upoštevala v predhodni sodbi izraženih stališč sodišča, ki zadevajo postopek, prav tako pa tudi v nasprotju z določilom 4. odstavka 64. člena ZUS-1 ni upoštevala mnenja sodišča glede uporabe materialnega prava. Sodišče še pripominja, da tudi v tem upravnem sporu ni našlo nobenih razlogov za spremembo svojega stališča, podanega v prejšnji sodbi. Zgolj zatrjevanje (člana društva), da so bila pri sprejemu sprememb temeljnega akta društva kršena pravila, ne zadostuje za izkazovanje pravnega interesa.
ZEKom-1 člen 6. ZUP člen 260, 260/1, 260/1-1, 260/1-5.
zagotavljanje javnih komunikacijskih storitev - odmera letnega plačila - odmera na podlagi obvestila - obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi
Ker je tožnik svojo obveznost izpolnil (torej toženki poslal obvestilo o svojih prihodkih), ne gre očitati toženki, da ker so bili (na novo ugotovljeni) prihodki na spletnih straneh A. oziroma AJPES-a že objavljeni v času izdaje odločbe, da bi toženka zanje morala vedeti, saj je podatke, potrebne za izdajo ustrezne odločbe, imela. Iz tega pa sledi, da je v tem postopku ugotovljena višina prihodkov novo dejstvo oziroma nov dokaz, ki bi mogel tudi (sam zase) pripeljati do drugačne odločbe, če bi toženka zanj vedela in ga uporabila, saj je razlika med prijavljenimi prihodki in na spletnih straneh navedenimi prihodki bistvena. Toženka pa zato tudi ni uvedla postopka obnove prepozno, saj je po preveritvi poslovanja tožnika na navedenih spletnih straneh v novembru 2014 (z začetkom 4. 11. 2014) izpodbijani sklep izdala v roku enega meseca, kot to določata 1. in 4. točka prvega odstavka 263. člena ZUP.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - ponudba - sprejem ponudbe - rok za vložitev vloge za odobritev posla
Res je, da je kot obvezna priloga vloge po prvem odstavku 22. člena ZKZ določena pogodba o pravnem poslu, vendar pa to ne odvezuje sprejemnika ponudbe, da vloge ne poda v zakonsko določenem roku.
Uredba o plačilu za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2010-2013 člen 26. Uredba komisije (EU) št. 65/2011 z dne 27. januarja 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja člen 16, 16/3.
Neposredna plačila v kmetijstvu - ekološko kmetovanje - prijavljena površina - neskladje med prijavljeno in ugotovljeno površino - zapisnik o kontrolnem pregledu
Tožnica že ves čas postopka ugovarja zaključku organov obeh stopenj, da znaša z zapisnikom o kontrolnem pregledu na kraju samem za površine z dne 8. 7. 2013 ugotovljena čezmerna prijava za EK – njive – poljščine 0,35 ha. Tožnica je namreč že v pritožbi izrecno navedla, da se strinja z ugotovitvami kontrolnega pregleda, vendar pa je izpostavila, da zavrnitev zahtevka KOP iz 2. točke izreka prvostopenjske odločbe ni skladna z ugotovitvami tega pregleda. Takšnega tožničinega ugovora pa organ druge stopnje ni preizkusil in nanj ni odgovoril.
dohodnina - odmera dohodnine - davčni rezident - odločba o rezidentskem statusu - središče osebnih in ekonomskih interesov - mednarodna konvencija o izogibanju dvojnega obdavčenja - prelomna pravila
Kriterij središča osebnih in ekonomskih interesov iz 5. točke 6. člena ZDoh-2 se presoja z upoštevanjem Komentarja k 4. členu Vzročne Konvencije OECD. Pri določanju rezidentstva se prednost pripisuje tesnejšim osebnim odnosom. S tem je skladno stališče, da posameznik središča svojih osebnih interesov ni prenesel v državo, v kateri dela, če je njegova družina ostala v državi, v kateri je delal in prebival pred odhodom v tujino. Sodišče dodaja, da se družinske in družbene povezave ne prekinejo s samim odhodom v tujino, prav tako se z njim njihova vzpostavitev v tujini ne predpostavlja. Ne glede na zatrjevano formalnost zakonske zveze v Sloveniji po izselitvi tožnika ostajajo tožnikova žena in dve sicer polnoletni hčerki, ki pa se po navedbah tožnika redno šolata in ju tožnik ne le mora, temveč ju tudi dejansko preživlja.
Pravila, določena v 4. členu konvencije o izogibanju dvojnemu obdavčenju, so namenjena razreševanju položaja, v katerem osebo po svoji notranji zakonodaji štejeta za rezidenta za davčne namene obe državi pogodbenici. Rezidentski status za potrebe konvencije je torej relevanten šele v postopku davčne odmere, če zavezanec izkaže, da ga za rezidenta po svojem notranjem pravu šteje tudi država vira. Razlogi izpodbijane odločbe, v katerih se davčni organ opredeli do rezidentskega statusa tožnika za potrebe konvencije, so tako za tožnika lahko zgolj informativne narave in ne pomenijo podlage za odločitev o njegovem statusu rezidenta za davčne namene po določbah ZDoh-2, ki je predmet odločitve.
V obravnavanem primeru gre za vprašanje, ali tožniku utemeljeno ni priznan popravek izstopnega DDV na podlagi dobropisa, ki ga je tožnik izdal v smislu drugega odstavka 39. člena ZDDV-1. Po navedeni določbi lahko davčni zavezanec pri preklicu naročila, vračilu ali znižanju cene po opravljeni dobavi za davčno osnovo ustrezno zmanjša, popravi (zmanjša) znesek obračunanega DDV, če pisno obvesti kupca o znesku DDV, za katerega kupec nima pravice do odbitka. Tožnik ne more popraviti izstopnega DDV z izdanim dobropisom kupcu (družbi A. d.d.), saj ni v celoti odpravljeno tveganje vsake izgube davčnih prihodkov, predvsem zaradi pritožbe prejemnika računa na odločitev davčnega organa v zvezi z odbitkom vstopnega DDV. Iz ugotovitev dejanskega stanja izhaja, da prejemnik računa dejansko ni zmanjšal dobitka vstopnega DDV, čeprav je to navedel v obvestilu tožniku.
V obravnavanem primeru so izkazane objektivne okoliščine, iz katerih izhaja, da se je tožnik pri sklicevanju na pravico do odbitka DDV skliceval z goljufijo ali zlorabo. V takem primeru pa je treba z retroaktivnim učinkom zahtevati vračilo dolgovanih zneskov oz. je dolžnost nacionalnega sodišča zavrniti ugodnost pravice do odbitka DDV, če se na podlagi objektivnih elementov ugotovi, da se na to pravico sklicuje goljufivo ali z zlorabo. Objektivne okoliščine so v obravnavanem primeru razvidne iz dejanskih ugotovitev glede sklepanja poslov s spornima družbama, in sicer glede same izvedbe poslov, ki jih je ugotovil davčni organ, in ki kažejo na nepravilnosti oz. goljufijo pri izdajateljih računov. Tožniku se v obravnavani zadevi utemeljeno očita popolnoma drugačen način poslovanja od običajnega poslovanja, ter posledično, da je vedel oziroma bi moral vedeti, da sodeluje v poslih, ki predstavljajo utajo davkov.
Iz izpodbijane odločbe in upravnega spisa ne izhaja dejanska površina prodajanih parcel (in ne površina tožniku že lastnih parcel), ne njihova izračunana primerljiva površina, zato ima tožnik prav, da trditve prvostopnega organa, da bi z nakupom parcel ne mogla nastati nova zaščitena kmetija, ker dejanska površina ne presega 5 ha, primerljive kmetijske površine pa je še bistveno manj, ni mogoče preizkusiti, kar pomeni, da je organ storil bistveno kršitev pravil upravnega postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP.
Ker iz izpodbijane odločbe izhaja, da ima tožnik status kmeta ter da je v postopku uveljavljal, da je kmet mejaš, bi bil prvostopenjski organ dolžan preizkusiti njegovo upravičenje tudi na podlagi 2. alinee prvega odstavka 18. člena ZKZ, kar pomeni, da je izpodbijana odločitev sprejeta na podlagi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in posledično napačni uporabi materialnega prava.
V primeru, ko več kupcev prestane preizkus pogojev iz 18. člena ZKZ, se za določitev prednostnega upravičenca do nakupa uporabi določbo 23. člena ZKZ.
ocenjevalec vrednosti nepremičnin - izrek opomina - kršitev pravil revidiranja - metoda zemljiškega ostanka
Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zaradi kršitev pravil ocenjevanja, tožniku kot pooblaščenemu ocenjevalcu vrednosti nepremičnin izrekla ukrep opomin. Ugotavlja, da je tožnik v postopku ocenjevanja vrednosti pri pripravi Poročila o ocenjevanju zemljišč kršil 88. člen Zakona o revidiranju, ki med drugim določa, da mora ocenjevanje vrednosti potekati na način, določen s pravili ocenjevanja vrednosti, ki poleg Mednarodnih standardov ocenjevanja vrednosti, vključujejo druga pravila ocenjevanja vrednosti, ki jih izdaja oziroma določa Slovenski inštitut za revizijo ter druge zakone, ki urejajo ocenjevanje vrednosti posameznih oblik premoženja.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - stroški za postavitev začasnega zastopnika - izvršilni postopek
Ne more biti verjetnih izgledov za uspeh z ugovorom tretjega, če stroški za postavitev začasnega zastopnika v odrejenem roku ne morejo biti več plačani oziroma če v tem času ne more biti več odločeno o oprostitvi (ob tem ko pa tudi ni bila vložena prošnja za podaljšanje roka), saj je sodišče za tak primer ob smiselni uporabi petega odstavka 82. člena ZPP zagrozilo z zavrženjem ugovora.
Tožnik zahteva izdajo dopolnilne odločbe, s katero naj bi se uredilo vprašanje dejanskega izvrševanja posesti za predmetno parcelo med zavezancem za vrnitev solastniškega deleža parcele v last in posest (SKZG) ter tožnikom (skrbnikom za posebni primer). Vendar pa izdaje takšne odločbe s strani upravnega organa niti ZDen, niti katerikoli drugi zakon ne predpisuje in torej pravna podlaga za izdajo takšne odločbe, kot je zahteva tožnik, ni podana.
ZICPES člen 68 do 78. Uredba (EU) št. 608/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1383/2013 člen 23, 23/4.
Carinski organi v primeru, če na podlagi utemeljenih indicev sumijo, da blago, ki je pod carinskim nadzorom, krši pravice intelektualne lastnine, bodisi na svojo pobudo, bodisi na podlagi zahteve, prekinejo carinski postopek prepustitve blaga ali blago zadržijo in subjektu, upravičenemu do vložitve zahteve, omogočijo sprožitev postopka za ugotovitev, ali je bila dejansko kršena pravica intelektualne lastnine.