dovoljenje za stalno prebivanje - podlaga za izdajo dovoljenja - družinski član slovenskega državljana - biometrična izkaznica - varstvo pravic strank
Tožnica ne želi dovoljenja na podlagi družinskega razmerja s slovenskim državljanom, temveč želi pridobiti (nazaj) dovoljenje za stalno prebivanje, vendar v obliki biometrične izkaznice. Ne glede na to, da je tožnica na uradnem obrazcu z dne 3. 10. 2011 obkrožila, da je njen zakonec državljan Republike Slovenije (tega dejstva ne prereka), bi moral upravni organ, ko je odločal o njeni vlogi, čeprav naslovljeno kot vlogo za pridobitev biometrične izkaznice, tožnico kot prava neuko stranko pozvati k razjasnitvi zahtevkov v skladu z določbo 7. člena ZUP.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - ugovor neenake obravnave zavezancev - trgovski center - ustavnost oziroma nezakonitost občinskega odloka - exceptio illegalis
Sodišče meni, da s tem ko je občina navedla, da imajo trgovski centri zaradi svoje lokacije boljše pogoje za pridobivanje dohodka zaradi večje prometne dostopnosti in parkiranja, možnosti nudenja širšega asortimenta ipd., ni pojasnila razlik pri obremenjevanju stavbnih zemljišč z vidika kriterija izjemne ugodnosti lokacije pri pridobivanju dohodka v isti dejavnosti.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - rok za vložitev prošnje - zavrženje vloge
Tožnik ni izpolnil zakonskega pogoja, določenega v 8. členu prehodnih določb ZUSDDD, ki določa, da se prošnja za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje tujcu po prvem odstavku 1. člena zakona vloži v roku treh let od uveljavitve ZUSDDD-B. Novela zakona je začela veljati 24. 7. 2010, kar pomeni, da bi moral prošnjo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje vložiti najkasneje 24. 7. 2013. Na drugačno odločitev ne more vplivati tožbeni ugovor tožnika, da je bila odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu v dobro izbrisanim osebam, ker gre v spornem primeru za drugačno dejansko in pravno stanje, kot je bilo obravnavano na Evropskem sodišču.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - odlog izvršbe - vrstni red obravnavanja zadeve - pravni interes - ponovno odločanje o odlogu že odložene izvršilne odločbe
Drugostopenjski organ je v izpodbijanem sklepu pojasnil, zakaj tožnika nimata pravnega interesa za ponovno odločanje o odlogu že odložene izvršitve inšpekcijske odločbe. Glede na pritožbene navedbe je pojasnil tudi, da se postopek po 156.a členu ZGO-1 začne in vodi na zahtevo stranke ter da je od njene volje odvisno, ali bo uveljavljala odlog izvršbe in iz katerega izmed razlogov po tem členu ga bo uveljavljala.
Iz časovnega poteka vlaganja vlog, s katerimi sta tožnika poskušala doseči odlog izvršbe, izhaja, da je upravni organ odločal v skladu z datumom prejetja predlogov.
namestitev v poseben prostor - razlog za namestitev v poseben prostor - odločanje po prostem preudarku - ugotovitvena sodba
Toženka bi za izrek izpodbijanega ukrepa morala pojasniti, kako tožnik s tem, ko odklanja razgovore, huje moti delavce, saj vsako motenje oziroma oviranje njihovega dela še ne pomeni, da so izpolnjeni pogoji za izrek izpodbijanega ukrepa. Prav tako toženka ni navedla dokumentacije, na podlagi katere ugotavlja tožnikovo kontinuirano obnašanje, tožnikovega osebnega načrta, na katerega se tudi sklicuje, pa ne prilaga. Posledično sodišče izpodbijane odločbe ne more preizkusiti. To pomeni, da sodišče ne more preveriti uporabe prostega preudarka.
Toženka je z obrazložitvijo, da ne iz navedenih dovoljenj, ne iz uradnih evidenc ne izhaja kakršnokoli tožnikovo upravičenje na zemljišču gradnje, zaradi česar v zvezi z vodovodom ne izkazuje pravnega, temveč zgolj dejanski interes, ki pa ga v obravnavanem postopku ne more uspešno uveljaviti, kar je dopolnila še s sklicevanjem na določbe SPZ, po presoji sodišča svojo odločitev utemeljila jasno, logično in v skladu z zakonom.
izbris podjetnika iz poslovnega registra - pogoji za izbris - ustavitev postopka - stranka v postopku
Tožnica v postopku, ki ga je prvostopenjski organ vodil na podlagi 2. alinee tretjega odstavka 75. člena ZGD-1, ni imela lastnosti stranke, niti se postopek ni začel na njeno zahtevo, zato je bila njena pritožba pravilno zavržena.
Tožeča stranka do dneva prijave na javni razpis in do zaključka razpisa ni predložila vseh dokumentov in materialov, ki bil jih morala predložiti, da bi se film B. skladno s pogodbenimi določili štel za dokončnega in s tem izpolnjene zapadle obveznosti po sklenjeni pogodbi.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - datum odhoda iz države - dejansko bivanje v Republiki Sloveniji - nezmožnost vrnitve zaradi vojnih razmer
Tožnica je zapustila Slovenijo že 31. 10. 1991, zato ni podan razlog iz 1. alinee tretjega odstavka 1.č člena ZUSDDD, saj njen odhod iz Slovenije ni posledica izbrisa iz registra stalnega prebivalstva. Prav tako tožnica ni izkazala pogoja iz 4. alinee iste določbe, to je nemožnost vrnitve zaradi vojnih razmer v državah, naslednicah nekdanje SFRJ. Izkazala ni namreč nobenih konkretnih okoliščin, kako bi vojne razmere v državah, naslednicah nekdanje SFRJ, preprečile njeno vrnitev v Slovenijo, niti ni izkazala nobenih konkretnih aktivnosti, da bi se vrnila in nadaljevala življenje v Sloveniji. Sodišča tudi ni prepričala, da je dokazovanje dejanskega bivanja in izpolnjevanja pogojev po ZUSDDD oteženo zato, ker je bil staršem za daljše obdobje prepovedan vstop v državo Slovenijo.
ZGO-1 člen 218, 218/3, 218b, 218b/1, 218b/1-2. ZUP člen 9.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - dostop do javnega cestnega omrežja - načelo zaslišanja stranke
Občina Logatec je v mnenjih navedla pravno pomembna dejstva za odmero NUSZ, zato bi morala tožnica imeti možnost, da se še pred izdajo odločbe (ne pa šele v pritožbi) o njih izjavi.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - odškodninska tožba
Listine spisa P 209/2015 izkazujejo, da so izpolnjeni vsi elementi za ugotavljanje tožnikove škodne odgovornosti po določbah OZ. Tožena stranka je izčrpno utemeljila ugotovitev, da obstaja verjetnost, da je tožba utemeljena. V skladu s 131. členom OZ mora namreč oškodovanec za uspešno uveljavljanje povračila škode dokazati tako protipravna ravnanja, kot tudi škodo in vzročno zvezo med škodo in protipravnim ravnanjem oziroma v primeru objektivne odgovornosti le škodo in da je škoda nastala iz nevarne dejavnosti ali nevarne stvari. Sodišče zato kot neutemeljenega (za potrebe odločanja o dodelitvi BPP) zavrača tožbeni ugovor, ki se nanaša na odsotnost ugotavljanja oškodovančevega soprispevka. Sodišče zavrača tudi tožbeni ugovor, ki se nanaša na ugotovitev tožene stranke, da bo o višini odškodnine odločalo sodišče, saj je vprašanje višine odškodnine materialnopravno vprašanje, o katerem odloča pravdno sodišče.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa - upravičenec do odškodnine
Za pridobitev denarne odškodnine po določbah ZPŠOIRSP ne zadošča, da je bila oseba 26. 2. 1992 izbrisana iz registra stalnega prebivalstva RS, ampak mora za pridobitev pravice do odškodnine izpolnjevati še druge, v zakonu določene pogoje.
Tožnik po ureditvi začasnega prebivanja v obdobju od 24. 2. 1993 do 24. 2. 1994 v RS ni vložil vloge ne za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje, niti ni zaprosil za drugo dovoljenje za prebivanje ali za sprejem v državljanstvo RS. Ta ugotovitev pa pomeni, da mu ni mogoče priznati statusa upravičenca do odškodnine po 2. členu ZPŠOIRSP.
dostop do informacij javnega značaja - informacije javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - javna služba - svetovalna dejavnost fakultete
ZDIJZ omogoča vsakomur prost dostop do informacij javnega značaja, ne da bi vložnik zahteve za dostop za to moral izkazati nek konkretni pravni interes.
Primarna naloga PF, ki je članica državne univerze, je izvajanje javne službe v visokem šolstvu in zaradi opravljanja dejavnosti, ki sodijo v okvir te javne službe, PF prejema javna sredstva. Druge dejavnosti, tudi svetovalno, pa lahko opravlja le, če s tem niso ovirane dejavnosti, ki pomenijo izvajanje javne službe, in če zagotovi povračilo stroškov, nastalih pri izvajanju teh dejavnosti. V tem pogledu je izvajanje (tudi) teh dejavnosti organa urejeno s predpisi javnega prava. V primeru, da navedene zahteve niso spoštovane, to pomeni, da so zaradi opravljanja drugih dejavnosti ovirane dejavnosti javne službe in da se javna sredstva namesto za izvajanje javne službe porabljajo za pokrivanje stroškov drugih dejavnosti. To pa pomeni, da se v odvisnosti od konkretnih okoliščin primera, ko gre za državno univerzo, določene zahtevane informacije lahko smatrajo tudi kot informacije javnega značaja po ZDIJZ. Za odločanje v obravnavani zadevi je torej relevantno, ali je PF svetovalno dejavnost, na katero se nanaša tožnikova zahteva za dostop do informacij javnega značaja, izvajala v skladu s predpisanimi zahtevami, to je tako, da zaradi tega niso bile ovirane dejavnosti, ki pomenijo izvajanje javne službe, in da je bilo s prihodki iz svetovalne dejavnosti zagotovljeno povračilo stroškov, nastalih pri izvajanju te dejavnosti.
Le če je izkazano, da zaradi izvajanja druge - svetovalne dejavnosti niso bile ovirane dejavnosti javne službe in da je bilo s pridobljenimi prihodki zagotovljeno povračilo stroškov, nastalih pri izvajanju svetovalne dejavnosti, je mogoče to dejavnost oziroma dokumente, ki se nanjo nanašajo, opredeliti kot informacije, ki ne sodijo v delovno področje organa v smislu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. Sicer pa je treba šteti, da gre za informacije javnega značaja, ki jih organ prosilcu mora posredovati, če ni podana katera od izjem iz 6. člena ZDIJZ.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca
Tožeča stranka v tožbi priznava, da je solastnica in izključna lastnica nepremičnega premoženja, navedenega v izpodbijani odločbi. Prav tako ne ugovarja ugotovljeni vrednosti tega premoženja. Zato je zaključek tožene stranke, da ima tožeča stranka premoženje, ki presega cenzus za dodelitev brezplačne pravne pomoči, pravilen.
državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v RS
Upravni organ je pravilno štel, da je pri tožniku kljub njegovi odsotnosti iz RS izpolnjen pogoj dejanskega življenja v RS v obdobju od 15. 12. 1997 do 15. 12. 2002. Pravilno je ugotovil tudi, da tožnik v nadaljnjem obdobju petih let (v obdobju od 15. 12. 2002 do 15. 12. 2007) ni izkazal, da se je v tem času odsotnosti skušal vrniti v Slovenijo in tu nadaljevati z dejanskim življenjem. Zato tožnik pogoja dejanskega življenja v RS iz 1. člena in četrtega odstavka 1.č člena ZUSDDD ne izpolnjuje in zato posledično ne izpolnjuje pogojev za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje.
ZDRS člen 3, 10, 10/1, 10/1-4, 12, 12/7. Uredba o merilih in okoliščinah ugotavljanja pogojev pridobitve državljanstva RS v postopku naturalizacije člen 3.
sprejem v državljanstvo - pogoji za sprejem v državljanstvo - pridobitev državljanstva z naturalizacijo - oseba s statusom begunca - nacionalni interes - zagotovljena sredstva za preživljanje - študentsko delo
Določila 3. člena Uredbe o merilih in okoliščinah ugotavljanja pogojev pridobitve državljanstva RS v postopku naturalizacije ne predpisujejo izključno omejenega števila (numerus clausus) taksativno določenih primerov prejemkov, s katerimi se lahko dokazuje izpolnjevanje pogoja iz 4. alineje 10. člena ZDRS, pač pa navedene prejemke določajo primeroma oziroma generično, tako da je potrebno individualno ugotavljati v vsakem posameznem primeru, ali so prejemki posameznega prosilca po svojih individualnih značilnostih glede zakonitosti, pravne določenosti oziroma predvidljivosti, periodične kontinuiranosti, stabilnosti, zanesljivosti in stalnosti ter skupne višine ob dospelosti na tedenski, mesečni in (dvo- oziroma pol-)letni ravni oziroma ročnosti ali zapadlosti ter morebitnih drugih bistvenih individualnih značilnosti pravne in dejanske narave, bistveno primerljivi s katerim izmed prejemkov, navedenih v določilih prvega do sedmega odstavka 3. člena Uredbe v zvezi z 9. odstavkom 10. člena ZDRS. V nasprotnem primeru bi bila drugačna oziroma bolj restriktivna razlaga pogojev oziroma meril iz 3. člena Uredbe v postopku naturalizacije, nezakonita, saj bi nedopustno zoževala z določili ZDRS zagotovljene pravice nekaterih kategorij prosilcev za državljanstvo v odvisnosti od vira njihovih prihodkov.
Tožnik je vložil eno prošnjo, ki pa je imela tri dele zahtevka. Tožena stranka je kršila določbo 1. odstavka 213. člena ZUP, ker ni v izreku odločbe odločila o delu zahtevka stranke, ki se nanaša na zastopanje v postopku na drugi stopnji sojenja; hkrati pa je tudi nasprotje med izrekom in obrazložitvijo, ker je v prvi točki izreka odločeno, da se prošnji tožnika ugodi, medtem ko je v prvem odstavku na strani 3 odločbe naveden razlog, zakaj tožena stranka ni izdala napotnice za zastopanje v postopku na drugi stopnji, in sicer naj bi bila prošnja v tem delu preuranjena.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - pridobivanje podatkov iz uradnih evidenc
Prosilec oziroma osebe iz 14. člena ZBPP so dolžne dati vse podatke o svojem premoženjskem stanju, o katerih se ne vodijo zbirke podatkov, so pa za ugotovitev materialnega položaja prosilca in njegove družine nujni (drugi odstavek 20. člena ZBPP). Posledice navedbe neresničnih podatkov zakon, kot izhaja iz petega odstavka 20. člena ZBPP, veže le na navedbo neresničnih podatkov iz drugega odstavka 20. člena ZBPP.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina - pred sprejetjem zakona umrla oseba - upravičenec do odškodnine - stranka v postopku
Terjatev iz naslova povračila denarne odškodnine zaradi izbrisa iz Registra stalnega prebivalstva izjemoma preide na dediče pokojne osebe, ki je bila izbrisana iz Registra stalnega prebivalstva, vendar izključno v primeru, če je bila denarna odškodnina tej osebi že pred njeno smrtjo priznana s pravnomočno odločbo, za kar pa v konkretnem primeru očitno ne gre.