ZDIJZ člen 27, 27/4. ZUP člen 214, 237, 238, 247, 251, 254.
dostop do informacij javnega značaja - odločanje organa druge stopnje o pritožbi - kršitev pravil postopka
Iz določb ZUP, ki se nanašajo na odločanje o pritožbi, izhaja pravilo, da organ druge stopnje pri tem odločanju upošteva tista dejstva, ki so obstajal v času odločanja na prvi stopnji. Toženka ni pravilno uporabila določb zakona, ko je izpodbijano odločbo, s katero je ugodila prosilčevi pritožbi in delno odpravila prvostopenjsko odločbo, oprla na golo dejstvo, ki je nastalo šele po izdaji prvostopenjske odločbe.
Toženka bi morala, kolikor v določbah ZUP ni našla podlage za to, da zavrže prosilčevo pritožbo, o njej vsebinsko odločiti v okviru pravil, ki jih za odločanje o pritožbi določa ZUP, in pri tem obrazloženo ugotoviti, ali je tožnica v postopku na prvi stopnji popolno in pravilno ugotovila dejstva, pomembna za odločitev, ali je spoštovala pravila postopka in ali je v svoji odločbi pravilno uporabila materialni predpis. Tako bi že v izpodbijani odločbi tudi razčistila za odločitev pomembna dejanska in pravna vprašanja, o katerih stranke izmenjujejo stališča v tem upravnem sporu.
ZMed člen 78, 81. Pravilnik o programih posebnega pomena člen 20.
televizijski program - status neprofitnega televizijskega programa posebnega pomena - obvezne minimalne programske kvote lastne produkcije
Tožena stranka je pri izračunu minimalne programske kvote upoštevala samo informativne programske vsebine, ne da bi ugotovila, ali so bile v analiziranem programu TV zastopane tudi druge (tri) različne vrste programskih vsebin (umetniške, izobraževalne in kulturno - zabavne), skladno s prvim odstavkom 81. člena ZMed, ki izpolnjevanje obvezne minimalne kvote lastne produkcije (najmanj 30%) določa za vse štiri navedene programske vsebine skupaj in ne samo za informativne programske vsebine lastne produkcije.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - obnova postopka v individualnem delovnem sporu
V obravnavani zadevi je tožnik prošnjo za BPP vložil dne 14. 1. 2015, in sicer po tem, ko je predhodno že sam vložil predlog za obnovo postopka, ne da bi ga pri tem zastopal posebej kvalificiran pooblaščenec in brez izkazanega opravljenega PDI. Ob upoštevanju 24. člena ZBPP je tožnikova prošnja neutemeljena, saj nima verjetnih izgledov za uspeh, saj bo po vsej verjetnosti tožnikov predlog, ki ga ni vložil kvalificiran pooblaščenec, sodišče glede na odločitve v takih in podobnih primerih kot nedovoljenega zavrglo.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji
Tožnikova odsotnost iz Republike Slovenije ni posledica izbrisa iz registra stalnega prebivalstva dne 26. 2. 1992, saj je tožnik Slovenijo zapustil že pred izbrisom.
lekarniška dejavnost - promet z zdravili na drobno - specializirana prodajalna - dovoljenje za opravljanje dejavnosti prometa z zdravili na drobno v specializirani prodajalni - stranka v postopku
Po določbah ZZdr-1 in ZLD ni podlage za to, da se izda dovoljenje za promet z zdravili na drobno v specializiranih prodajalnah lekarnam, to pa obenem pomeni, da je v konkretnem primeru, ko je vlogo za dovoljenje podala lekarna, pravilno odločeno, da se vloga tožeče stranke, kot vložena po neupravičeni osebi, zavrže.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina - pred sprejetjem zakona umrla oseba - upravičenec do odškodnine - stranka v postopku
Terjatev iz naslova povračila denarne odškodnine zaradi izbrisa iz Registra stalnega prebivalstva izjemoma preide na dediče pokojne osebe, ki je bila izbrisana iz Registra stalnega prebivalstva, vendar izključno v primeru, če je bila denarna odškodnina tej osebi že pred njeno smrtjo priznana s pravnomočno odločbo, za kar pa v konkretnem primeru očitno ne gre.
državljani drugih republik nekdanje SFRJ - dovoljenje za stalno prebivanje tujca - pogoji za izdajo dovoljenja - neprekinjeno bivanje v Republiki Sloveniji
Ustavno sodišče RS je odločilo, da je ZUSDDD v neskladju s Ustavo RS, ker državljanom drugih republik nekdanje SFRJ, ki so bili 6. 2. 1992 izbrisani iz registra stalnega prebivalstva, od navedenega dne ne priznava stalnega prebivanja. V obrazložitvi odločbe pa je izrecno navedeno, da se le-ta nanaša le na tiste državljane drugih republik, ki so imeli do 26. 2. 1992 prijavljeno stalno prebivališče. Ker v tožničinem primeru ne gre za takšno situacijo, se ta ne more sklicevati na določbo 1.č člena ZUSDDD. Zato bi morala izkazati, da izpolnjuje pogoj dejanskega in neprekinjenega življenja v Republiki Sloveniji od 25. 6. 1991 dalje.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - lastnik nelegalne gradnje - inšpekcijski zavezanec
Nepremičnina je prostorsko odmerjen del zemeljske površine, skupaj z vsemi sestavinami. Vse, kar je po namenu trajno spojeno ali je trajno na nepremičnini, nad ali pod njo, pa je sestavina nepremičnine, razen če zakon določa drugače. V skladu s citiranimi določili sta imela upravna organa dovolj podlage za zaključek, da je gospodarska družba zemljiškoknjižni lastnik predmetnega zemljišča skupaj z objektom na tem zemljišču. Lastnik pa je inšpekcijski zavezanec.
državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v RS
Upravni organ je pravilno štel, da je pri tožniku kljub njegovi odsotnosti iz RS izpolnjen pogoj dejanskega življenja v RS v obdobju od 15. 12. 1997 do 15. 12. 2002. Pravilno je ugotovil tudi, da tožnik v nadaljnjem obdobju petih let (v obdobju od 15. 12. 2002 do 15. 12. 2007) ni izkazal, da se je v tem času odsotnosti skušal vrniti v Slovenijo in tu nadaljevati z dejanskim življenjem. Zato tožnik pogoja dejanskega življenja v RS iz 1. člena in četrtega odstavka 1.č člena ZUSDDD ne izpolnjuje in zato posledično ne izpolnjuje pogojev za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje.
Sodišče je po določbi 125. člena Ustave RS pri odločanju vezano na ustavo in zakon, ne pa tudi na podzakonske predpise. Zato ne uporabi predpisa, ki bi ga sicer moralo uporabiti pri sojenju, če meni, da podzakonski akt ni v skladu z Ustavo ali zakonom (t.i. exceptio illegalis).
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina - ista upravna zadeva - ponovna vloga - zavrženje vloge
V konkretnem primeru odločitev upravnega organa prve in druge stopnje temelji na ugotovitvi, da je bila o isti upravni zadevi že izdana pravnomočna odločba, dejansko stanje in pravna podlaga, na katero se opira tožnikov (ponovni) zahtevek, pa se ni spremenilo. Tožniku je bila v času vložitve njegove ponovne prošnje za določitev denarne odškodnine za škodo zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva z dne 15. 9. 2014 tedaj že priznana denarna odškodnina s (pravnomočno) odločbo pristojnega organa z dne 8. 9. 2014, ki je bila tožniku osebno vročena dne 11. 9. 2014.
ZDRS člen 3, 10, 10/1, 10/1-4, 12, 12/7. Uredba o merilih in okoliščinah ugotavljanja pogojev pridobitve državljanstva RS v postopku naturalizacije člen 3.
sprejem v državljanstvo - pogoji za sprejem v državljanstvo - pridobitev državljanstva z naturalizacijo - oseba s statusom begunca - nacionalni interes - zagotovljena sredstva za preživljanje - študentsko delo
Določila 3. člena Uredbe o merilih in okoliščinah ugotavljanja pogojev pridobitve državljanstva RS v postopku naturalizacije ne predpisujejo izključno omejenega števila (numerus clausus) taksativno določenih primerov prejemkov, s katerimi se lahko dokazuje izpolnjevanje pogoja iz 4. alineje 10. člena ZDRS, pač pa navedene prejemke določajo primeroma oziroma generično, tako da je potrebno individualno ugotavljati v vsakem posameznem primeru, ali so prejemki posameznega prosilca po svojih individualnih značilnostih glede zakonitosti, pravne določenosti oziroma predvidljivosti, periodične kontinuiranosti, stabilnosti, zanesljivosti in stalnosti ter skupne višine ob dospelosti na tedenski, mesečni in (dvo- oziroma pol-)letni ravni oziroma ročnosti ali zapadlosti ter morebitnih drugih bistvenih individualnih značilnosti pravne in dejanske narave, bistveno primerljivi s katerim izmed prejemkov, navedenih v določilih prvega do sedmega odstavka 3. člena Uredbe v zvezi z 9. odstavkom 10. člena ZDRS. V nasprotnem primeru bi bila drugačna oziroma bolj restriktivna razlaga pogojev oziroma meril iz 3. člena Uredbe v postopku naturalizacije, nezakonita, saj bi nedopustno zoževala z določili ZDRS zagotovljene pravice nekaterih kategorij prosilcev za državljanstvo v odvisnosti od vira njihovih prihodkov.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - vračilo napotnice - rok za vračilo napotnice - datum opravljene storitve
Rok iz petega odstavka 40. člena ZBPP je materialni prekluzivni rok, ki ga ni mogoče podaljšati. Bistveno za odločitev v tej zadevi je torej, ali je tožnik napotnico organu za BPP vrnil pravočasno, to je v roku 8 dni po opravljeni storitvi. Tožnik je nagrado in stroške za opravljanje odvetniške storitve, ki jih je nesporno priglasil 15. 9. 2014, priglasil prepozno, zato ga zadene izrecno predpisana sankcija, po kateri ni več upravičen do plačila opravljenih storitev.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - odškodnina od tuje države - načelo zaslišanja stranke
Priprava poročila ni obvezna v postopkih denacionalizacije, v katerih na prvi stopnji odločajo ministrstva, pri katerih strokovne komisije po drugem odstavku 54. člena ZDen niso ustanovljene, za kar tudi gre v obravnavanem primeru, ko je o sporni zadevi odločalo na prvi stopnji ministrstvo. Ne glede na povedano, pa to organa ne odvezuje spoštovanja načela zaslišanja stranke v upravnem postopku, natančneje, da stranke pred izdajo odločbe ne seznani z dejstvi in okoliščinami, ki so pomembne za odločbo.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga - dopolnitev vloge - zavrženje vloge
Ob takem dejanskem stanju, ki ga povzema izpodbijani sklep, in ob ugotovitvi, ki ni niti sporna, da v odrejenem roku do 23. 3. 2015 oziroma niti do dneva izdaje izpodbijanega sklepa tožnica prošnje za BPP ni dopolnila, je organ za BPP mogel prošnjo na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP kot nepopolno zavreči. O prošnji tožnice, ne da bi bila dopolnjena v skladu s pozivom organa, namreč ni bilo mogoče odločati. Prošnja je namreč vsebovala le napoved vložitve prošnje za BPP in nepopolno opravilno številko zadeve, v zvezi s katero naj bi za BPP zaprosila.
blagovna znamka - varstvo blagovne znamke - podobnost znakov - relativni razlog za zavrnitev registracije znamke - verjetnost zmede na trgu
Povprečnega potrošnika zadevnih proizvodov in storitev predstavlja povprečno pozoren in preudaren potrošnik, ki ni nagnjen k temu, da bi elemente, iz katerih so znamke sestavljene, razčlenjeval in podrobno analiziral ter običajno v spominu ohrani (le) besedilo znamke.
ZVMS člen 85, 92. Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 854/2004 z dne 29. aprila 2004 o določitvi posebnih predpisov za organizacijo uradnega nadzora proizvodov živalskega izvora, namenjenih za prehrano ljudi. Uredba (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higieničnih pravilih za živila živalskega izvora.
inšpekcijski postopek - ukrep veterinarskega inšpektorja - izjava o prehranski varnosti - izjava FCI - dvom v pristnost izjave FCI - zadrževanje pošiljke - ustna odločba
Uradni veterinar je podvomil v pristnosti FCI izjave, ki jo je prejel po e-pošti, zato je nosilca dejavnosti obvestil, da bodo trupi zadržani do prispetja originalne FCI izjave. Nosilcu dejavnosti je bila torej izrečena ustna odločba o zadržanju trupov puranov. Ustna odločba je bila dana na zapisnik in je bila takoj izvršena z namenom, da bi se zavarovala oziroma odvrnila nevarnost za zdravje ljudi in živali.
EZ-1 člen 374, 374/3. Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov člen 9, 16.
dodelitev podpore električni energiji - sprememba upravljavca proizvodne naprave - singularni pravni naslednik - pretežno nova proizvodna naprava
Odsvojitev proizvodne naprave je podlaga za odvzem podpore po določbah tretjega odstavka 374. člena EZ-1, po katerem se odločba odpravi, razveljavi ali spremeni, če zaradi spremenjenih okoliščin prejemnik ni upravičen do podpore ali je do nje upravičen v drugačni višini ali drugačnem trajanju.
Materialni predpis prenosljivosti pravice do podpore ne določa, ker gre za pravico na področju javnega prava, s katero ni mogoče prosto razpolagati, pogodbeni prenos pravice do podpore pa tudi ni mogoč. Zato se v tem postopku kot pravno relevantno dejstvo ugotavlja tudi, ali gre za napravo, ki je nova ali pretežno nova ter starost proizvodne naprave, od katere je odvisen čas prejemanja podpore. Navedena dejstva pa se ugotavljajo po stanju v času odločanja o dodelitvi podpore.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupna pravica - vrstni red predkupnih upravičencev - status kmeta
Prodajalcu je omogočena prosta izbira kupca le v primeru, če nihče od predkupnih upravičencev ne uveljavlja predkupne pravice, kar arg. a contrario pomeni, da je v primeru, ko vlagatelj vloge za odobritev pravnega posla uveljavlja predkupno pravico, treba preveriti, ali izpolnjuje pogoje za zatrjevano predkupno pravico (v času sprejema ponudbe), ne glede na to, ali je morebiti edini vlagatelj vloge, podane po 22. členu ZKZ.
DDV - zahtevek za vračilo presežka DDV - zavrnitev zahtevka - gradnja hiš - prodaja nepremičnin - povezane osebe - objektivne okoliščine - subjektivni element
Objektivne okoliščine, ki kažejo na subjektivni element na strani tožnika, so pojasnjene na način, da je mogoče na njihovi podlagi sklepati, da tožnik v teh transakcijah ni bil dobroveren. Edini cilj obravnavanega načina poslovanja med navedenimi (povezanimi) osebami je bil pridobiti likvidnostna sredstva oz. pridobiti davčno ugodnost (odbitek DDV), ob hkratnem vedenju, da v tej transakciji ne bo plačan izstopni DDV, zaradi likvidnostnih težav prodajalca, ki je DDV obračunal, ne pa tudi plačal.