ZMed člen 78, 81. Pravilnik o programih posebnega pomena člen 20.
televizijski program - status neprofitnega televizijskega programa posebnega pomena - obvezne minimalne programske kvote lastne produkcije
Tožena stranka je pri izračunu minimalne programske kvote upoštevala samo informativne programske vsebine, ne da bi ugotovila, ali so bile v analiziranem programu TV zastopane tudi druge (tri) različne vrste programskih vsebin (umetniške, izobraževalne in kulturno - zabavne), skladno s prvim odstavkom 81. člena ZMed, ki izpolnjevanje obvezne minimalne kvote lastne produkcije (najmanj 30%) določa za vse štiri navedene programske vsebine skupaj in ne samo za informativne programske vsebine lastne produkcije.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - obnova postopka v individualnem delovnem sporu
V obravnavani zadevi je tožnik prošnjo za BPP vložil dne 14. 1. 2015, in sicer po tem, ko je predhodno že sam vložil predlog za obnovo postopka, ne da bi ga pri tem zastopal posebej kvalificiran pooblaščenec in brez izkazanega opravljenega PDI. Ob upoštevanju 24. člena ZBPP je tožnikova prošnja neutemeljena, saj nima verjetnih izgledov za uspeh, saj bo po vsej verjetnosti tožnikov predlog, ki ga ni vložil kvalificiran pooblaščenec, sodišče glede na odločitve v takih in podobnih primerih kot nedovoljenega zavrglo.
lekarniška dejavnost - promet z zdravili na drobno - specializirana prodajalna - dovoljenje za opravljanje dejavnosti prometa z zdravili na drobno v specializirani prodajalni - stranka v postopku
Po določbah ZZdr-1 in ZLD ni podlage za to, da se izda dovoljenje za promet z zdravili na drobno v specializiranih prodajalnah lekarnam, to pa obenem pomeni, da je v konkretnem primeru, ko je vlogo za dovoljenje podala lekarna, pravilno odločeno, da se vloga tožeče stranke, kot vložena po neupravičeni osebi, zavrže.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina - pred sprejetjem zakona umrla oseba - upravičenec do odškodnine - stranka v postopku
Terjatev iz naslova povračila denarne odškodnine zaradi izbrisa iz Registra stalnega prebivalstva izjemoma preide na dediče pokojne osebe, ki je bila izbrisana iz Registra stalnega prebivalstva, vendar izključno v primeru, če je bila denarna odškodnina tej osebi že pred njeno smrtjo priznana s pravnomočno odločbo, za kar pa v konkretnem primeru očitno ne gre.
dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - državljani drugih držav naslednic nekdanje SFRJ - dejansko življenje v Republiki Sloveniji
Ker je tožeča stranka zapustila Slovenijo že v letu 1991, tako ni podan razlog iz 1. alinee tretjega odstavka 1.č člena ZUSDDD, saj njen odhod iz Slovenije ni posledica izbrisa iz registra stalnega prebivalstva.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji
Tožnikova odsotnost iz Republike Slovenije ni posledica izbrisa iz registra stalnega prebivalstva dne 26. 2. 1992, saj je tožnik Slovenijo zapustil že pred izbrisom.
dostop do informacij javnega značaja - informacije javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - javna služba - svetovalna dejavnost fakultete
ZDIJZ omogoča vsakomur prost dostop do informacij javnega značaja, ne da bi vložnik zahteve za dostop za to moral izkazati nek konkretni pravni interes.
Primarna naloga PF, ki je članica državne univerze, je izvajanje javne službe v visokem šolstvu in zaradi opravljanja dejavnosti, ki sodijo v okvir te javne službe, PF prejema javna sredstva. Druge dejavnosti, tudi svetovalno, pa lahko opravlja le, če s tem niso ovirane dejavnosti, ki pomenijo izvajanje javne službe, in če zagotovi povračilo stroškov, nastalih pri izvajanju teh dejavnosti. V tem pogledu je izvajanje (tudi) teh dejavnosti organa urejeno s predpisi javnega prava. V primeru, da navedene zahteve niso spoštovane, to pomeni, da so zaradi opravljanja drugih dejavnosti ovirane dejavnosti javne službe in da se javna sredstva namesto za izvajanje javne službe porabljajo za pokrivanje stroškov drugih dejavnosti. To pa pomeni, da se v odvisnosti od konkretnih okoliščin primera, ko gre za državno univerzo, določene zahtevane informacije lahko smatrajo tudi kot informacije javnega značaja po ZDIJZ. Za odločanje v obravnavani zadevi je torej relevantno, ali je PF svetovalno dejavnost, na katero se nanaša tožnikova zahteva za dostop do informacij javnega značaja, izvajala v skladu s predpisanimi zahtevami, to je tako, da zaradi tega niso bile ovirane dejavnosti, ki pomenijo izvajanje javne službe, in da je bilo s prihodki iz svetovalne dejavnosti zagotovljeno povračilo stroškov, nastalih pri izvajanju te dejavnosti.
Le če je izkazano, da zaradi izvajanja druge - svetovalne dejavnosti niso bile ovirane dejavnosti javne službe in da je bilo s pridobljenimi prihodki zagotovljeno povračilo stroškov, nastalih pri izvajanju svetovalne dejavnosti, je mogoče to dejavnost oziroma dokumente, ki se nanjo nanašajo, opredeliti kot informacije, ki ne sodijo v delovno področje organa v smislu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. Sicer pa je treba šteti, da gre za informacije javnega značaja, ki jih organ prosilcu mora posredovati, če ni podana katera od izjem iz 6. člena ZDIJZ.
Tožnik je vložil eno prošnjo, ki pa je imela tri dele zahtevka. Tožena stranka je kršila določbo 1. odstavka 213. člena ZUP, ker ni v izreku odločbe odločila o delu zahtevka stranke, ki se nanaša na zastopanje v postopku na drugi stopnji sojenja; hkrati pa je tudi nasprotje med izrekom in obrazložitvijo, ker je v prvi točki izreka odločeno, da se prošnji tožnika ugodi, medtem ko je v prvem odstavku na strani 3 odločbe naveden razlog, zakaj tožena stranka ni izdala napotnice za zastopanje v postopku na drugi stopnji, in sicer naj bi bila prošnja v tem delu preuranjena.
državljani drugih republik nekdanje SFRJ - dovoljenje za stalno prebivanje tujca - pogoji za izdajo dovoljenja - neprekinjeno bivanje v Republiki Sloveniji
Ustavno sodišče RS je odločilo, da je ZUSDDD v neskladju s Ustavo RS, ker državljanom drugih republik nekdanje SFRJ, ki so bili 6. 2. 1992 izbrisani iz registra stalnega prebivalstva, od navedenega dne ne priznava stalnega prebivanja. V obrazložitvi odločbe pa je izrecno navedeno, da se le-ta nanaša le na tiste državljane drugih republik, ki so imeli do 26. 2. 1992 prijavljeno stalno prebivališče. Ker v tožničinem primeru ne gre za takšno situacijo, se ta ne more sklicevati na določbo 1.č člena ZUSDDD. Zato bi morala izkazati, da izpolnjuje pogoj dejanskega in neprekinjenega življenja v Republiki Sloveniji od 25. 6. 1991 dalje.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - lastnik nelegalne gradnje - inšpekcijski zavezanec
Nepremičnina je prostorsko odmerjen del zemeljske površine, skupaj z vsemi sestavinami. Vse, kar je po namenu trajno spojeno ali je trajno na nepremičnini, nad ali pod njo, pa je sestavina nepremičnine, razen če zakon določa drugače. V skladu s citiranimi določili sta imela upravna organa dovolj podlage za zaključek, da je gospodarska družba zemljiškoknjižni lastnik predmetnega zemljišča skupaj z objektom na tem zemljišču. Lastnik pa je inšpekcijski zavezanec.
državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v RS
Upravni organ je pravilno štel, da je pri tožniku kljub njegovi odsotnosti iz RS izpolnjen pogoj dejanskega življenja v RS v obdobju od 15. 12. 1997 do 15. 12. 2002. Pravilno je ugotovil tudi, da tožnik v nadaljnjem obdobju petih let (v obdobju od 15. 12. 2002 do 15. 12. 2007) ni izkazal, da se je v tem času odsotnosti skušal vrniti v Slovenijo in tu nadaljevati z dejanskim življenjem. Zato tožnik pogoja dejanskega življenja v RS iz 1. člena in četrtega odstavka 1.č člena ZUSDDD ne izpolnjuje in zato posledično ne izpolnjuje pogojev za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje.
Sodišče je po določbi 125. člena Ustave RS pri odločanju vezano na ustavo in zakon, ne pa tudi na podzakonske predpise. Zato ne uporabi predpisa, ki bi ga sicer moralo uporabiti pri sojenju, če meni, da podzakonski akt ni v skladu z Ustavo ali zakonom (t.i. exceptio illegalis).
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga - dopolnitev vloge - zavrženje vloge
Ob takem dejanskem stanju, ki ga povzema izpodbijani sklep, in ob ugotovitvi, ki ni niti sporna, da v odrejenem roku do 23. 3. 2015 oziroma niti do dneva izdaje izpodbijanega sklepa tožnica prošnje za BPP ni dopolnila, je organ za BPP mogel prošnjo na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP kot nepopolno zavreči. O prošnji tožnice, ne da bi bila dopolnjena v skladu s pozivom organa, namreč ni bilo mogoče odločati. Prošnja je namreč vsebovala le napoved vložitve prošnje za BPP in nepopolno opravilno številko zadeve, v zvezi s katero naj bi za BPP zaprosila.
prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - neupravičeno dodeljena brezplačna pravna pomoč
Za odločitev v konkretnem primeru je bistveno, da je tožnica lastnica nepremičnine v BiH in da tega v prošnji za BPP oziroma izjavi o premoženjskem stanju, ki je del prošnje, ni navedla. Prošnjo je tožnica lastnoročno podpisala, zato se ne more uspešno sklicevati na to, da je obrazec izpolnila druga oseba ter da pri izpolnjevanju obrazca ni ničesar zamolčala. Tožnica je torej navedla neresnične podatke o premoženjskem stanju, navajanje neresničnih podatkov v prošnji za dodelitev BPP pa pomeni podlago za to, da pristojni organ za BPP v skladu z določbami 20. člena ZBPP izda odločbo, kot je izpodbijana.
gostinstvo - obratovalni čas gostinskega lokala - podaljšani obratovalni čas - mnenje krajevne skupnosti
Sodišče se s tožnikom strinja, da mora mnenje, da bi ga organ pri odločanju lahko upošteval (ter bi moglo vplivati na odločitev v zadevi), temeljiti na izkazanih dejstvih in okoliščinah ter preverljivih podatkih.
EZ-1 člen 372, 374, 374/1, 374/3. Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije člen 2, 9, 16, 16/3.
sofinanciranje iz javnih sredstev - dodelitev podpore električni energiji - obnovljivi viri energije - sončna elektrarna - sprememba lastništva proizvodne naprave - upravičenec do podpore - čas prejemanja podpore - ugotavljanje starosti proizvodne naprave - poseg v pridobljene pravice
O upravičenosti do podpore električni energiji se odloča v upravnem postopku na zahtevo vlagatelja. Aktivno legitimiran za vložitev vloge in (ob izpolnitvi predpisanih pogojev za dodelitev) upravičenec do podpore je lastnik ali s soglasjem lastnika upravljavec proizvodne naprave – proizvajalec električne energije. Gre za individualno odločanje o pravici fizične ali pravne osebe na področju upravnega prava, ki v odsotnosti drugačne zakonske ureditve ni prenosljiva. Stališče tožnice, da je kot novi upravičenec in singularni pravni naslednik pridobila tudi pravico do podpore, ki je bila z odločbo dodeljena prejšnjemu lastniku proizvodne naprave, ni utemeljeno. Odsvojitev proizvodne naprave je podlaga za odvzem podpore po določbah tretjega odstavka 374. člena EZ-1. Spremembe odločbe o dodelitvi podpore prejšnjemu upravičencu na način, kot ga terja tožnica, zakon ne omogoča. V obravnavanem primeru pa spremembo odločbe onemogoča že njena predhodna razveljavitev. S pridobitvijo lastninske pravice na proizvodni napravi je novi lastnik legitimiran za vložitev zahteve za dodelitev podpore. Odločanje o utemeljenosti zahteve je predmet novega upravnega postopka, v katerem se ugotavlja izpolnjevanje vseh predpisanih pogojev. Zato se v tem postopku kot pravno relevantno dejstvo ugotavlja tudi, ali gre za napravo, ki je nova ali pretežno nova, ter starost proizvodne naprave, od katere je odvisen čas prejemanja podpore. Navedena dejstva se ugotavljajo po stanju v času odločanja o dodelitvi podpore. Gre za novo (samostojno) odločitev o dodelitvi podpore tožnici in zato ni mogoče slediti tožbenemu stališču, da se z izpodbijano odločbo skrajšuje trajanje podpore, ki je bila z razveljavljeno odločbo dodeljena prejšnjemu upravičencu in posega v pridobljene pravice glede na prvotno odločbo o podpori, ki je bila glede na pravno in dejansko stanje v času odločanja dodeljena drugemu (prejšnjemu) upravičencu.
DDV - zahtevek za vračilo presežka DDV - zavrnitev zahtevka - gradnja hiš - prodaja nepremičnin - povezane osebe - objektivne okoliščine - subjektivni element
Objektivne okoliščine, ki kažejo na subjektivni element na strani tožnika, so pojasnjene na način, da je mogoče na njihovi podlagi sklepati, da tožnik v teh transakcijah ni bil dobroveren. Edini cilj obravnavanega načina poslovanja med navedenimi (povezanimi) osebami je bil pridobiti likvidnostna sredstva oz. pridobiti davčno ugodnost (odbitek DDV), ob hkratnem vedenju, da v tej transakciji ne bo plačan izstopni DDV, zaradi likvidnostnih težav prodajalca, ki je DDV obračunal, ne pa tudi plačal.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev postavljenega odvetnika - predlog za razrešitev postavljenega odvetnika - razlogi na strani upravičenca
Obravnavana zadeva se je vodila na podlagi desetega in enajstega odstavka 30. člena ZBPP, po katerem sme postavljeni odvetnik zahtevati svojo razrešitev. Iz dejanskega stanja zadeve izhaja, da je bila komunikacija odvetnika s tožnikom ves čas izvajanja storitev izredno težavna, da se tudi ni odzival ali pa slabo odzval na sestanke ter se razpisanega naroka ni udeležil in da je tožnik na sodišče vlagal številne lastne vloge, mimo vednosti odvetnika, ki so zaradi svoje obsežnosti, strukture in nejasnosti onemogočale pregled na posamezno zadevo. Iz zahteve odvetnika tudi izhaja, da je prejemal od tožnika nerazumljiva navodila v zvezi s postopki in je čutil izražanje nezaupanja. Ob takem stanju stvari pa so nedvomno podani utemeljeni razlogi postavljenega odvetnika, da ne more v redu opravljati svoje dolžnosti zaradi razlogov na strani tožnika kot upravičenca do BPP.
EZ-1 člen 372, 374, 374/1, 374/3. Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni v soproizvodnji toplote in električne energije z visokim izkoristkom člen 2, 11, 14.
sofinanciranje iz javnih sredstev - dodelitev podpore električni energiji - sprememba lastništva proizvodne naprave - upravičenec do podpore - čas prejemanja podpore - ugotavljanje starosti proizvodne naprave - poseg v pridobljene pravice
O upravičenosti do podpore električni energiji se odloča v upravnem postopku na zahtevo vlagatelja. Aktivno legitimiran za vložitev vloge in (ob izpolnitvi predpisanih pogojev za dodelitev) upravičenec do podpore je lastnik ali s soglasjem lastnika upravljavec proizvodne naprave – proizvajalec električne energije. Gre za individualno odločanje o pravici fizične ali pravne osebe na področju upravnega prava, ki v odsotnosti drugačne zakonske ureditve ni prenosljiva. Ker EZ-1 ne določa drugače, se na njegovi podlagi podpora lahko podeli le za naprej, za čas po njeni izdaji, ne pa tudi za nazaj, torej za čas pred učinkovanjem odločbe o ustanovitvi pravice. Stališče tožnika, da je kot novi upravičenec in singularni pravni naslednik pridobil tudi pravico do podpore, ki je bila z odločbo dodeljena prejšnjemu lastniku proizvodne naprave, ni utemeljeno. Odsvojitev proizvodne naprave je podlaga za odvzem podpore. Spremembe odločbe na način, kot ga terja tožnik, torej zakon ne omogoča. V obravnavanem primeru pa spremembo odločbe onemogoča že njena predhodna razveljavitev. Odločanje o zahtevi novega lastnika proizvodne naprave je predmet novega upravnega postopka, v katerem se ugotavlja izpolnjevanje vseh predpisanih pogojev. Pri tem se ugotavlja tudi starost proizvodne naprave, saj je od tega odvisen čas prejemanja podpore. Agencija relevantna dejstva ugotavlja po stanju v času odločanja.
V obravnavnem primeru ne pride v poštev prehodna določba 535. člena EZ-1, saj je bila ob uveljavitvi EZ-1 proizvodna naprava že vključena v sistem podpor.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - vračilo napotnice - rok za vračilo napotnice - datum opravljene storitve
Rok iz petega odstavka 40. člena ZBPP je materialni prekluzivni rok, ki ga ni mogoče podaljšati. Bistveno za odločitev v tej zadevi je torej, ali je tožnik napotnico organu za BPP vrnil pravočasno, to je v roku 8 dni po opravljeni storitvi. Tožnik je nagrado in stroške za opravljanje odvetniške storitve, ki jih je nesporno priglasil 15. 9. 2014, priglasil prepozno, zato ga zadene izrecno predpisana sankcija, po kateri ni več upravičen do plačila opravljenih storitev.