brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - kazenski postopek - načelo pravičnosti in morale
Iz besedila tretjega odstavka 24. člena ZBPP izhaja, da se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahteva prosilca v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti ali morale. Sodišče meni, da je potrebno to določilo razlagati v tem smislu, ali prosilec želi s pravnim sredstvom, za katerega prosi za brezplačno pravno pomoč, doseči nekaj takega, kar je nepravično ali nemoralno. Obdolženec v kazenskem postopku pričakuje, v kolikor meni, da ni kriv, da bo oproščen in to že po naravi stvari ne more biti nepravično, če nekdo zase pričakuje oprostilno sodbo, če meni, da ni kriv.
Čeprav veljajo v kazenskem postopku načela iskanja materialne resnice, domneva nedolžnosti in podobno, to ne more vplivati na utemeljenost dodelitve brezplačne pravne pomoči. Teža kaznivega dejanja po mnenju sodišča ni v povezavi s pojmom pravičnosti iz 24. člena ZBPP, saj je potrebno ta pojem razumeti v smislu, ali prosilec zahteva nekaj takega, kar je nepravično ali nemoralno, pričakovanje, da bo oproščen pa to po svoji naravi ne more biti.
davčna izvršba - izvršba drugih denarnih nedavčnih obveznosti - izvršljivost - izpodbijanje izvršilnega naslova
Izvršiti je mogoče le pravni naslov, ki je opremljen s klavzulo o izvršljivosti. Iz listin predloženega spisa izhaja, da je plačilni nalog opremljen s klavzulo izvršljivosti, ki je podpisana in opremljena s štampiljko.
Zoper utemeljenost samega izvršilnega naslova, to je v konkretnem primeru plačilnega naloga, je možno pravno varstvo z vložitvijo zahteve za sodno varstvo, ki se vloži pri prekrškovnem organu, na kar je bil tožnik tudi opozorjen v plačilnem nalogu.
ZDavP-2 člen 404. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Mestni občini Koper člen 15, 15/3.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - oprostitev plačila nadomestila
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča določi zavezancem davčni organ na podlagi podatkov občine do 31. marca za tekoče leto oziroma v treh mesecih po prejemu podatkov, ki mu jih posreduje občina. Davčni organ je torej tisti, ki je pristojen za izdajo odločbe o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča in ne občina, kot meni tožnik v tožbi. Navedeni organ pa ni pristojen za oprostitev plačila nadomestila. V kolikor bi bil navedenemu organu posredovan sklep o oprostitvi nadomestila, potem nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2010 ne bi smel odmeriti.
ZDT-1 člen 37, 37/8. ZSS člen 29, 29/1, 29/1-2, 32, 32-2. Merila za kakovost dela državnih tožilcev za oceno državnotožilske službe člen 5, 13.
napredovanje državnega tožilca - pogoji za redno napredovanje državnega tožilca - delovna sposobnost - pravočasnost postopanja
Reševanje zadev v okviru inštrukcijskih rokov ni edini kriterij za ugotavljaje delovne sposobnosti državnega tožilca, pač pa je potrebna tudi primerjava vseh tožilcev na oddelku ali na državnem tožilstvu oziroma pri zahtevnejših zadevah s tožilci, ki rešujejo primerljive zadeve (Merila za kakovost dela državnih tožilcev za oceno državnotožilske službe). Te primerjave pa tožena stranka ni opravila, zato izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti.
ZUP člen 7, 7/1, 214, 214/1, 214/1-5, 237, 237/2, 237/2-5. ZZD-1 člen 17, 17/1, 17/2.
odvzem detektivske licence in izkaznice - diskrecijska pravica - obrazložitev odločbe - načelo zaslišanja stranke
Po določbah drugega odstavka 17. člena ZZD-1 se z odločbo o odvzemu licence iz razlogov prvega odstavka 17. člena prepove ponovno pridobitev licence za čas od 1 do 4-ih let od pravnomočnosti odločbe o odvzemu licence. Navedeno pomeni, da je odločitev o času trajanja odvzema v dickrecijski pravici upravnega organa, ki odloča v upravni stvari. Svojo odločitev mora zato upravni organ utemeljiti.
Tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni navedla razlogov glede odločitve o času trajanja prepovedi ponovne pridobitve licence. Zato izpodbijane odločbe v tem delu ni mogoče preizkusiti. Če obrazložitev upravnega akta take vsebine nima, stranki tudi ni dana možnost, da razloge izpodbija in ji tudi ni dana možnost za učinkovito pravno varstvo.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja
Gradbeni inšpektor je pravilno in zakonito izrekel ukrep na podlagi 152. člena ZGO-1, saj v zadevi ni sporno, da za obravnavano gradnjo ni bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje, čeprav bi moralo biti.
ZBPP člen 30, 30/8, 40, 40/2. ZUP člen 140, 140/2.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - vračilo napotnice - dokazila o opravljenih storitvah
Tožeča stranka je po opravljenih storitvah toženi stranki predložila stroškovnik v originalu ter original izpolnjene napotnice z napisano vrsto, obsegom in datumom opravljanja dejanj BPP, ki jo je potrdila upravičenka do BPP. Ker iz ZBPP ne izhaja, da bi moral izvajalec pravne pomoči napotnici, ki jo vrne strokovni službi za BPP, priložiti še kaj, razen navedenega, ni utemeljena zavrnitev zahteve iz razloga, ker tožeča stranka ni priložila dokazil o opravljenih storitvah. Tudi v teh zadevah pride namreč v poštev uporaba drugega odstavka 140. člena ZUP, po katerem organ od stranke ne more zahtevati predložitve dokazov, ki jih lahko hitreje in lažje priskrbi sam.
V konkretni zadevi je bil upravni postopek prekinjen, zato je prvostopenjski organ napačno uporabil določbe ZUP s tem, ko je izdal izpodbijano odločbo, ne da bi pred tem odločil, da se prekinjeni postopek nadaljuje.
davčna izvršba - izvršilni naslov - sklep o davčni izvršbi
Iz izreka sklepa je razvidno, na podlagi katerih izvršilnih naslovov se opravlja davčna izvršba, saj so le ti navedeni, navedeni so datumi izvršljivosti ter zneski davka in zamudnih obresti. Navedeni pa so tudi stroški izvršbe, ki so obračunani le enkrat.
Nezakonitost odločbe, s katero je bila zavrnjena obsojenčeva vloga za pogojni odpust, ne more izhajati zgolj iz okoliščine, da se organ ni opredelil do vseh okoliščin, primeroma naštetih v zakonu. Bistveno je, da se je pri odločanju držal z zakonom predpisanega okvira, namreč presoje pričakovanja, da obsojenec ne bo ponovil kaznivega dejanja, in da je za svojo odločitev navedel ustrezne razloge.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-3. ZTuj-2 člen 37, 37/6.
upravni spor - tožnik v upravnem sporu - dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za začasno prebivanje zaradi zaposlitve ali dela - delodajalec - zavrženje tožbe
Tožnica, ki je gospodarska družba, je bila v postopku izdaje dovoljenja tujcu njegova pooblaščenka, ne pa stranka ne stranska udeleženka. Oseba, ki v upravnem postopku ni imela statusa stranke ali stranskega udeleženca, pa postopka v upravnem sporu ne more začeti. Sodišče je tožbo tožnice gospodarske družbe A. d.o.o. zato zavrglo na podlagi 3. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1.
ZSFCJA člen 11, 11/4. Pravilnik o izvedbi postopka izbire projektov, pogojih in merilih za izbor projektov ter postopku sklepanja pogodb, vsebine pogodb in načinu nadzora nad izvajanjem pogodb Slovenskega filmskega centra, javne agencije Republike Slovenije člen 4, 50, 50/1. Redni letni razpis za sofinanciranje realizacije slovenskih manjšinskih koprodukcijskih projektov točka 3.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - film - sofinanciranje realizacije slovenskih manjšinskih koprodukcijskih projektov - neizpolnjene zapadle pogodbene obveznosti - zavrženje vloge
Tožnica do dneva prijave na javni razpis in do zaključka razpisa ni predložila vseh dokumentov in materialov, ki bil jih morala predložiti, da bi se film „B.“ skladno s pogodbenimi določili štel za dokončanega in bi bile s tem izpolnjene zapadle obveznosti po sklenjeni pogodbi. Odločitev, da se njena vloga kot vložena po neupravičeni osebi zavrže, je zato pravilna in skladna z določbami zakona in javnega razpisa.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - odločba organa druge stopnje - zavrženje tožbe
Tožnik v tožbi kot izpodbijani upravni akt izrecno navaja odločbo drugostopenjskega organa, s katero je bila njegova pritožba zavrnjena. Navedeno odločbo tudi prilaga svoji tožbi, pri čemer je iz njenega pravnega pouka razvidno, da je bil tožnik pravilno poučen o pravnem sredstvu, to je, da lahko sproži upravni spor le zoper prvostopenjski akt z vložitvijo tožbe pri tukajšnjem sodišču, ne pa tudi zoper drugostopenjsko odločbo. Navedena odločba namreč ne vsebuje odločitve o tožnikovi pravici oziroma obveznosti in posledično ni upravni akt v smislu drugega odstavka 2. člena ZUS-1.
odstranitev kulturnega spomenika - kulturnovarstveno soglasje - upravni postopek - skrajšani ugotovitveni postopek
V sporni zadevi niso bili izpolnjeni pogoji za vodenje skrajšanega ugotovitvenega postopka. Odločba gradbenega inšpektorja z dne 11. 11. 2014, v kateri je ugotovljeno, da gre za objekt nevarne gradnje, bi lahko utemeljevala odločitev tožene stranke, da so podani pogoji za odločanje v skrajšanem ugotovitvenem postopku. Vendar takšna odločitev pomeni, da bo takšen postopek vodila tožena stranka in da ga bo utemeljevala z odločbo gradbenega inšpektorja. Tožena stranka zato te odločbe (odločbe gradbenega inšpektorja), na kateri temelji njena odločitev za vodenje skrajšanega ugotovitvenega postopka, ne more presojati oziroma se do nje vsebinsko opredeljevati, niti v spornem postopku ne more presojati pravne podlage, na podlagi katere je bila odločba izdana. To nadalje pomeni tudi, da v kolikor tožena stranka navedeno odločbo šteje kot podlago za vodenje skrajšanega ugotovitvenega postopka na podlagi 4. alineje prvega odstavka 144. člena, mora takšno odločbo upoštevati tudi kot razlog za izdajo kulturnovarstvenega soglasja na podlagi 1. alineje drugega odstavka 31. člena ZVKD-1.
omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - ustanovitev služnosti - javna korist - sorazmernost posega v zasebno lastnino
Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev, če so zaradi obstoječih objektov ali pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, komunalnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer izkažejo rešitve, ki so primernejše s tehničnega, okoljevarstvenega ali prostorskega vidika. To pomeni, da gre za določene razloge oziroma razmere, med katere ni mogoče šteti lastninsko pravnih upravičenj, kot jih navaja tožnik, temveč gre za druge razmere, ki so objektivno (ne subjektivno) pogojene in bi bila drugačna rešitev primernejša s tehničnega, okoljevarstvenega ali prostorskega vidika, ob predpostavki pridobitve potrebnih soglasij. Samo pavšalna navedba, da bi bila prestavitev trase na makadamsko javno pot, ležečo na skrajnem severnem robu tožnikove nepremičnine, primernejša, zato ni dovolj, da bi sodišče ugodilo tožbi.
ZGO-1 člen 60, 60/1, 66, 66/1. EZ-1 člen 473, 474, 475.
gradbeno dovoljenje - skrajšani ugotovitveni postopek - stranski udeleženec - lastnik služečih zemljišč
Prvi odstavek 60. člena ZGO-1 sicer določa, da se na območjih, ki se urejajo z državnim prostorskim načrtom ali z občinskim podrobnim prostorskim načrtom, gradbena dovoljenja lahko izdajajo v skrajšanem ugotovitvenem postopku, vendar tak postopek ni mogoč, kadar v postopku sodelujejo stranski udeleženci.
Pridobitev služnostne pravice sama po sebi ne pomeni, da tožnik, ki je lastnik služečih zemljišč, nima več nobenih pravic ali pravnih koristi, ki bi jih lahko varoval v postopku izdaje gradbenega dovoljenja.
Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin člen 3, 6. URS člen 18.
izročitev tujca tuji državi - pogoji za izročitev - prepoved mučenja - pravica do poštenega sojenja
Stroga presoja dejstev tako s strani upravnega organa kot sodišča v upravnem sporu pomeni, da je potrebno v tovrstnih postopkih nujno pridobiti in upoštevati zadostno količino informacij o stanju v državi, kamor naj bi bil tožnik izročen. Te informacije lahko izvirajo iz aktivnosti domačih organov države, ki vodi postopek izročitve, ali pa iz mednarodnih organizacij oziroma institucij, pri čemer mora biti kakovost teh informacij zanesljiva in objektivna.
Vsakdo, ki v upravnem sporu uveljavlja varstvo svojih pravic ali pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo, kar pomeni, da mora izkazati, da bi ugoditev njegovi zahtevi zanj pomenila določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči oziroma bi pomenila izboljšanje njegovega položaja. Na obstoj pravnega interesa mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas trajanja upravnega spora.
ZInfP člen 2, 2/1, 2/1-3. ZVOP-1 člen 6, 6/1, 6/1-8. ZUP člen 232.
varstvo osebnih podatkov - posredovanje osebnih podatkov - pristojnost za odločanje o pritožbi
Iz odgovora na tožbo izhaja, da je Informacijski pooblaščenec po prejemu zadeve ugotovil, da v obravnavani zadevi ne gre za pritožbo posameznika, zaradi česar bi bil pristojen za odločanje na podlagi tretje alineje prvega odstavka 2. člena ZInfP, saj tožnik v obravnavani zadevi ni zahteval podatkov, ki bi se nanašali nanj, temveč podatke tretjih oseb. V tem primeru pa ga je v skladu z 8. točko prvega odstavka 6. člena ZVOP-1 treba šteti za uporabnika osebnih podatkov, zato je za odločanje o pritožbi treba uporabiti splošno določbo 232. člena ZUP. Po tej določbi o pritožbi odloča Ministrstvo za zdravje.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - območja stavbnih zemljišč - razlikovanje med zavezanci
Ureditev, po kateri so vsi imetniki nestanovanjskih stavb oz. delov stavb na določenem območju z NUSZ (dodatno) obremenjeni enako, po mnenju sodišča ne krši ustavnega načela enakosti, saj v skladu z zakonom enake položaje ureja enako. Lokacija izven tega območja pomeni drugačen položaj, ki se od tožničinega razlikuje po eni izmed značilnosti, ki jih za razlikovanje predpisuje zakon.