omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - ustanovitev služnosti - javna korist - sorazmernost posega v zasebno lastnino
Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev, če so zaradi obstoječih objektov ali pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, komunalnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer izkažejo rešitve, ki so primernejše s tehničnega, okoljevarstvenega ali prostorskega vidika. To pomeni, da gre za določene razloge oziroma razmere, med katere ni mogoče šteti lastninsko pravnih upravičenj, kot jih navaja tožnik, temveč gre za druge razmere, ki so objektivno (ne subjektivno) pogojene in bi bila drugačna rešitev primernejša s tehničnega, okoljevarstvenega ali prostorskega vidika, ob predpostavki pridobitve potrebnih soglasij. Samo pavšalna navedba, da bi bila prestavitev trase na makadamsko javno pot, ležečo na skrajnem severnem robu tožnikove nepremičnine, primernejša, zato ni dovolj, da bi sodišče ugodilo tožbi.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči - rok za vračilo napotnice
Kdaj je storitev opravljena, je odvisno od odobrene brezplačne pravne pomoči oziroma od njenega obsega, ki se skladno z določbami 37. člena ZBPP določi z odločbo, s katero se odloči o prošnji za brezplačno pravno pomoč.
javno dobro - pridobitev statusa grajenega javnega dobra - cesta - ugotovitvena odločba - pravni interes
Z ugotovitveno odločbo o statusu grajenega javnega dobra se status zemljišča ni spremenil, saj je bilo to zemljišče kot javno dobro opredeljeno že s kategorizacijo javne ceste na njem, zato tožnica nima pravnega interesa za sodelovanje v postopku izdaje te odločbe.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - nezahtevni objekt
V obravnavani zadevi med strankami ni sporno, da gradbenega dovoljenja za sporne objekte tožnika nista pridobila, zato je ugotovitev, da so obravnavani objekti nelegalna gradnja, pravilna, saj je brez gradbenega dovoljenja mogoče graditi le enostavne objekte, tožnika pa ne trdita, da bi šlo za take vrste objektov. Ugotovitvi upravnega organa, da gre za manj zahtevne objekte, ugovarjata, ker menita, da gre za nezahtevne objekte. Presoja pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločitve pa po prej navedenem ni odvisna od vprašanja, ali so obravnavani objekti manj zahtevni ali nezahtevni, saj je za obe vrsti objektov treba pridobiti gradbeno dovoljenje.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - manj zahtevni objekt - čebelnjak - lokacijska informacija
Lokacijska informacija ni listina, ki bi dovoljevala gradnjo objekta, temveč zgolj informativno določa, kakšna gradnja je na določeni parceli glede na tistem prostoru veljavne prostorske akte mogoča.
Upravni organ v obrazložitvi odločbe navaja, da se velikost parcele določi tako, da se velikost stavbišča (stanovanja) pomnoži s faktorjem 1,5. V tožničinem primeru znaša površina parcele 84,30 m². Takšna opredelitev stavbišča kot stanovanja pa nima podlage v nobenem zakonskem in tudi ne podzakonskem predpisu.
Pod pojmom parcela se na podlagi nobene pravne podlage ne more šteti samo velikosti stanovanja, po razlagi pritožbenega organa smiselno vzetega tudi kot stavbišče. Iz obrazložitve odločbe obeh upravnih organov je tako razvidno, da sta organa uporabila (skombinirala) posamezne določbe iz posameznih predpisov, ki se tičejo tako posameznih kot večstanovanjskih objektov, česar pa nista ustrezno obrazložila in se zato zakonitosti izpodbijanih odločb ne da preizkusiti.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - območja stavbnih zemljišč - razlikovanje med zavezanci
Ureditev, po kateri so vsi imetniki nestanovanjskih stavb oz. delov stavb na določenem območju z NUSZ (dodatno) obremenjeni enako, po mnenju sodišča ne krši ustavnega načela enakosti, saj v skladu z zakonom enake položaje ureja enako. Lokacija izven tega območja pomeni drugačen položaj, ki se od tožničinega razlikuje po eni izmed značilnosti, ki jih za razlikovanje predpisuje zakon.
Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin člen 3, 6. URS člen 18.
izročitev tujca tuji državi - pogoji za izročitev - prepoved mučenja - pravica do poštenega sojenja
Stroga presoja dejstev tako s strani upravnega organa kot sodišča v upravnem sporu pomeni, da je potrebno v tovrstnih postopkih nujno pridobiti in upoštevati zadostno količino informacij o stanju v državi, kamor naj bi bil tožnik izročen. Te informacije lahko izvirajo iz aktivnosti domačih organov države, ki vodi postopek izročitve, ali pa iz mednarodnih organizacij oziroma institucij, pri čemer mora biti kakovost teh informacij zanesljiva in objektivna.
odstranitev kulturnega spomenika - kulturnovarstveno soglasje - upravni postopek - skrajšani ugotovitveni postopek
V sporni zadevi niso bili izpolnjeni pogoji za vodenje skrajšanega ugotovitvenega postopka. Odločba gradbenega inšpektorja z dne 11. 11. 2014, v kateri je ugotovljeno, da gre za objekt nevarne gradnje, bi lahko utemeljevala odločitev tožene stranke, da so podani pogoji za odločanje v skrajšanem ugotovitvenem postopku. Vendar takšna odločitev pomeni, da bo takšen postopek vodila tožena stranka in da ga bo utemeljevala z odločbo gradbenega inšpektorja. Tožena stranka zato te odločbe (odločbe gradbenega inšpektorja), na kateri temelji njena odločitev za vodenje skrajšanega ugotovitvenega postopka, ne more presojati oziroma se do nje vsebinsko opredeljevati, niti v spornem postopku ne more presojati pravne podlage, na podlagi katere je bila odločba izdana. To nadalje pomeni tudi, da v kolikor tožena stranka navedeno odločbo šteje kot podlago za vodenje skrajšanega ugotovitvenega postopka na podlagi 4. alineje prvega odstavka 144. člena, mora takšno odločbo upoštevati tudi kot razlog za izdajo kulturnovarstvenega soglasja na podlagi 1. alineje drugega odstavka 31. člena ZVKD-1.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4, 36/1-6. ZDIJZ člen 5a, 5a/1, 6, 6/1, 6/1-7, 27, 31.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa - upravni postopek - podatek, glede katerega je dostop v skladu z zakonom prepovedan ali omejen
Predmet preizkusa zakonitosti v upravnem sporu in s tem upravni akt, ki se lahko izpodbija, je odločba, s katero informacijski pooblaščenec kot pritožbeni organ odloči o pritožbi prosilca zoper odločbo organa, s katerim je ta njegovo zahtevo za dostop do informacije javnega značaja zavrnil ali zavrgel.
Toženka šteje, da „poseben“ upravni postopek po ZBan-1 še ni končan. Glede na to, da gre za izjemo od dostopa do informacij javnega značaja in jo je zato treba obravnavati restriktivno, bi morala toženka najprej pojasniti, za kateri konkretni upravni postopek iz ZBan-1 v obravnavanem primeru (NLB) sploh gre, upoštevaje, da je organ cenitvi stanja bank naročil pri zunanjem izvajalcu v postopku nadzora zoper NLB in da je bila odločba o izrednih ukrepih že izdana in izvršena.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - oprostitev plačila nadomestila - prijava prebivališča
Dejstvo, ki ga je organ na podlagi podatkov Centralnega registra prebivalcev ugotovil, tj. da tožnica svojega prebivališča ni prijavila na naslovu stanovanja, v zvezi s katerim uveljavlja oprostitev plačila NUZS, pomeni, da zatrjevana vselitev, ki je pravno odločilno dejstvo za priznanje petletne oprostitve plačila NUSZ, ni dokazana s podatki iz Centralnega registra prebivalcev. To pa ne pomeni, da tega dejstva ni mogoče dokazati s kakšnim drugim dokazom.
obnova postopka - stranka v postopku - pravni interes - poklicno zavarovanje - sprememba pokojninskega načrta poklicnega zavarovanja
Stranka v postopku odobritve pokojninskega načrta obveznega poklicnega zavarovanja je po določbah ZPIZ-2 le upravljavec sklada, to je Kapitalska družba. V postopku odobritve pokojninskega načrta pa se tudi ne odloča o kakšni osebni koristi tožeče stranke. Zato ta tudi nima položaja stranskega udeleženca v smislu 43. člena ZUP.
ZUP člen 255. Statut Univerze v Ljubljani člen 211.
visokošolski učitelj - docent - izvolitev v naziv - molk organa prve stopnje - odločanje o pritožbi - pristojnost senata univerze
Senat univerze lahko izvoli v naziv le redne profesorje in znanstvene svetnike, v primerih izvolitev v vse druge nazive pa ima vlogo pritožbenega organa. In prav v vlogi pritožbenega organa je po presoji sodišča senat dolžan (smiselno) postopati tako, kot je to predvideno v ZUP, kadar gre za ravnanje organa druge stopnje v primeru pritožbe, če odločba prve stopnje ni bila izdana (255. člen ZUP).
dostop do informacij javnega značaja - ponovna uporaba informacij - cena ponovne uporabe informacij
V postopku je Informacijski pooblaščenec ob pregledu „in camera“ pri AJPES-u preverjal, kateri podatki in v kakšni obliki se bodo ponovno uporabljali pri tožeči stranki in ugotovljeno je bilo, da gre za širši nabor podatkov, kot so dostopni na spletnih straneh AJPES-a z javnim vpogledom. Zato sodišče nima pomislekov v pravilno odločitev glede tega, da gre v obravnavanem primeru za takšno ponovno uporabo informacij javnega značaja, za katero je treba plačati nadomestilo.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - aktivna legitimacija za tožbo - predhodni preizkus tožbe
Aktivno legitimacijo za vložitev tožbe v tem upravnem sporu bi lahko imel le odvetnik, torej izvajalec BPP, ki je upravičen do plačila stroškov nudenja BPP v zadevi konkretne prosilke za dodelitev BPP.
Vloga tožeče stranke za oprostitev plačila upravnih taks je bila zavrnjena na podlagi določbe 10. točke 24. člena ZUT, ki se nanaša na tujce, ki so v postopkih za priznanje statusa begunca, začasnega prebivanja iz humanitarnih razlogov in začasnega zatočišča. Kot izhaja iz izpodbijanih upravnih odločb pa tožena stranka v postopku ni ugotavljala, ali je tožeča stranka oproščena plačila takse na podlagi 5. točke prvega odstavka 23. člena ZUT, ki se nanaša na taksnega zavezanca v slabih premoženjskih razmerah.
izvolitev v naziv - pogoji za izvolitev - merila za izvolitev - obrazložitev odločbe
Izpodbijana odločba ni v zadostni meri obrazložena, tako da ni mogoče preizkusiti, zakaj tožnica pogoja iz 7. točke 12. člena Meril za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev ne izpolnjuje. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja (le), da je senat VF ugotovil, da tožnica (ob neupoštevanju dveh navedenih avtorstev) nima dovolj vodilnih avtorstev, saj ima samo dve vodilni avtorstvi pri člankih iz skupine I-III, da nima dovolj pedagoških točk, to je najmanj 12,5 točk kumulativno iz pedagoške dejavnosti, saj v njeni bibliografiji dva (navedena) učbenika nista s področja habilitacije in da nima ustreznega mentorstva, saj nima mentorstva enega zaključenega magisterija. Iz takšne obrazložitve izpodbijane odločbe ni mogoče ugotoviti, kako je senat VF prišel do ugotovitve, da tožnica nima dovolj vodilnih avtorstev in da nima dovolj točk iz pedagoške dejavnosti, to je zahtevanih najmanj 12, 5 točk. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tako ni navedeno, katera vodilna avtorstva pri objavi člankov iz skupine I-III so pravzaprav bila upoštevana in točkovana in koliko znaša seštevek. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tudi ni navedeno in pojasnjeno število točk, ki jih je tožnica zbrala iz pedagoške dejavnosti. Dve (navedeni) deli, ki sta bili pri vrednotenju izvzeti, ker nista s področja habilitacije, nista točkovani, ostala dela iz bibliografije, ki naj bi se upoštevala in točkovala, pa sploh niso navedena.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - vrnitev napotnice - rok za vrnitev napotnice
Tožeča stranka je napotnico vrnila pravočasno. Zato je izpodbijana odločitev, s katero je bil njen zahtevek za plačilo stroškov brezplačne pravne pomoči zavrnjen, nezakonita.
URS člen 8, 23, 49, 125, 129, 132, 158. ZSS člen 29, 31, 32, 33, 74, 81. ZUS-1 člen 2, 4. ZUP člen 8, 9. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/1, 8.
sodniška služba - ocena sodniške službe - prenehanje sodniške funkcije - sodno varstvo - prosti preudarek - načelo sorazmernosti - varovanje ugleda sodnika in sodišča - sodniška norma - test razumnosti odločitve Sodnega sveta
Po ustaljeni upravno-sodni praksi imajo sodniki/sodnice zoper akt Sodnega sveta o potrditvi ocene sodniške službe, ki ima za posledico prenehanje sodniške službe, pravico do sodnega varstva v upravnem sporu. Upravno sodišče je tožbo tožnice sprejelo v obravnavo na podlagi prvega stavka 2. člena ZUS-1.
Na podlagi ocene sodniške službe je tožnici prenehala sodniška služba zaradi neizpolnjevanja enega indikatorja v zvezi s kriterijem delovne sposobnosti iz 2. točke 1. odstavka 29. člena ZSS, ki je zgolj eden izmed 9 kriterijev za oceno sodniške službe, pri čemer pa se prvih 7 od 9 kriterijev po zakonu ugotavlja prek več primeroma navedenih indikatorjev. Tožnici je sodniška služba prenehala, ker je, kljub opozorilu predsednice, v daljšem časovnem obdobju občutno zaostala za pričakovanim obsegom sodnikovega dela brez opravičenega (objektivnega) razloga in ker v večjem številu zadev ni izdala sodbe v zakonsko predpisanem maksimalnem roku 90 dni.
Upravno sodišče lahko v upravnem sporu odloči samo na podlagi presoje, ali je odločitev zakonita ali ne, kar v konkretnem primeru vključuje tudi presojo, da izpodbijana odločitev ni v nasprotju z ustavno določbo iz 3. odstavka 49. člena Ustave v povezavi z ustavnimi določbama o neodvisnosti sodnika (125. člen Ustave), trajnem sodniškem mandatu (prvi stavek 1. odstavka 129. člena Ustave) in ob upoštevanju izjeme iz 1. odstavka 132. člena Ustave v povezavi z legitimnim ciljem sojenja v razumnem roku, čemur služijo merila za pričakovani obseg sodnikovega dela.
Sodni svet ima določeno polje presoje pri uporabi vsebinskih kriterijev iz 29. člena ZSS, vendar je polje proste presoje zamejeno s testom „razumnosti“ odločitve Sodnega sveta.
Druga kršitev v izpodbijanem aktu se nanaša na uporabo 4 indikatorjev merjenja kriterija varovanja ugleda sodnika in sodišča, ki jih je določil zakonodajalec, a nobenega od teh tožena stranka niti prisojni personalni svet niso upoštevali - to vsaj ni razvidno iz obrazložitev aktov. V povezavi s tem so pristojni organi nepopolno ugotovili dejansko stanje.
„Sodniška norma“ v obravnavanih okoliščinah konkretnega ocenjevanja sodniške službe ne zavezuje vsakega sodnika posamezno pod grožnjo prenehanja sodniške funkcije, kajti če bi bilo res, potem v Sloveniji ne moremo več govoriti o neodvisnem in nepristranskem sojenju, saj sodnik ne bi bil vezan samo na ustavo in zakon, kot to določa 125. člen Ustave, ampak bi bil vezan tudi na „sodniško normo“ - celo ne glede na to, na kakšen način so bile takšne delovne „norme“ ali bolje rečeno orientacijska merila (standardi) za pričakovani obseg sodnikovega dela predpisana oziroma izpeljana.
Ob upoštevanju načela sorazmernosti bi pristojni organ lahko oziroma bi moral najprej uporabiti določbe o disciplinskih kršitvah, ki pa se raztezajo od pisnega opomina, ustavitve napredovanja, znižanja plače do premestitve na drugo sodišče in kot najhujšo sankcijo prenehanje sodniške službe. Zgolj opozorilo tožnici s strani predsednice sodišča, da ne izpolnjuje „sodniške norme“ in da bo zahtevala oceno sodniške službe, ne pomeni, da je bilo v postopku spoštovano načelo sorazmernosti. To načelo morajo namreč upoštevati in uporabiti presonalni sveti pri izbiri sankcije in tožena stranka pri odločanju o potrditvi negativne ocene.
ZJZP člen 48, 48/1. Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja člen 23, 23/11.
podelitev koncesije - obvezna lokalna javna služba - ravnanje s komunalnimi odpadki - merila za izbor najugodnejšega ponudnika - izračun cene storitve
Skupno ceno storitev vseh treh javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki, ki je bila merilo za izbor ekonomsko najugodnejše ponudbe, lahko predstavlja le vsota cen posameznih javnih služb, ki morajo biti izračunane na način, kot ga določa enajsti odstavek 23. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja. Drugačen način izračuna cene bi pomenil zaobid državnih predpisov, ki v javnem interesu (pa tudi v interesu ponudnikov) določajo način izračuna cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja z namenom, da se zagotovi nadzor nad ponujenimi cenami storitev (načelo transparentnosti), na ta način pa se v postopku izbire najugodnejšega ponudnika zagotavlja tudi primerljivost ponujenih cen (načelo enakosti).