brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov
V zadevi ni pomembno, da tožnik ni želel dati neresničnih podatkov, niti da sam ni vedel, da ima vrednostne papirje oziroma je nanje pozabil. Od povprečno skrbnega posameznika je namreč pričakovati, da pozna svoje premoženjsko stanje. S podpisom izjave pa je prosilec tudi prevzel materialno in kazensko odgovornost za resničnost in popolnost v vlogi navedenih podatkov.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - aktivna legitimacija za tožbo - predhodni preizkus tožbe
Aktivno legitimacijo za vložitev tožbe v tem upravnem sporu bi lahko imel le odvetnik, torej izvajalec BPP, ki je upravičen do plačila stroškov nudenja BPP v zadevi konkretne prosilke za dodelitev BPP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - očitno nerazumna zadeva - verjeti izgled za uspeh - pravnomočen sklep o ustavitvi postopka
V obravnavani zadevi je tožnik prošnjo za BPP vložil po tem, ko je bil že predhodno izdan sklep o ustavitvi postopka v kazenski zadevi (v zvezi s katero uveljavlja svoj zahtevek za odobritev BPP) na podlagi tožnikove izrecne izjave, ki jo je podal kot oškodovanec kot tožilec, da umika vse sodne postopke zoper A.A. in torej tudi svoj obtožni akt z dne 22. 6. 2012. Zato je ob upoštevanju 24. člena ZBPP tožena stranka pravilno zaključila, da je obravnavana zadeva očitno nerazumna in da tožnik nima verjetnih izgledov za uspeh v navedeni zadevi, ker je kazenski postopek v omenjeni kazenski zadevi že pravnomočno končan in ga zato ni možno nadaljevati.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev postavljenega odvetnika - razrešitev odvetnika iz razlogov na strani upravičenca do brezplačne pravne pomoči
Neizdaja pooblastila tožnice novo postavljeni odvetnici in izrecna izjava tožnice pred sodiščem o preklicu pooblastila novo postavljeni odvetnici, še preden bi ji ga tožnica sploh dala, predstavlja takšno okoliščino, ki jo je zakonodajalec z določilom 10. odstavka 30. člena ZBPP na zakonski ravni predvidel kot razlog na strani upravičenca, zaradi katerega odvetnik ne more v redu opravljati svoje dolžnosti.
zloraba prevladujočega položaja - sklep o uvedbi postopka - sklep o preiskavi - prevladujoč položaj na trgu - upoštevni trg - procesni roki
Na podlagi določbe drugega odstavka 24. člena ZPOmK-1 zoper sklep o uvedbi postopka ni sodnega varstva, zato sodišče obravnava ugovore, ki jih tožnik naperja zoper sklep o uvedbi postopka, le v okviru, kolikor bi lahko kršitev imela naravo bistvenih kršitev določb postopka, ki bi vplivale na zakonitost sklepa o preiskavi oziroma na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe.
V skladu z dokaznim bremenom ni na tožniku, da opredeli upoštevni trg, pač pa je to dolžnost toženke. Tako v obravnavani zadevi izostane opredelitev vsebine storitve oziroma proizvodov, ki sodijo na upoštevni trg. Niso tudi opredeljeni razmejitveni kriteriji, ki jih toženka navaja.
Pogodbe, sklenjene pred datumom začetka trajanja kršitve, ne morejo biti podlaga za utemeljevanje kršitve.
V obravnavani zadevi je toženka določila 45-dnevni rok za izjavo o povzetku relevantnih dejstev, torej je toženka ravnala skladno z zakonsko določbo in ni kršila določb postopka.
varstvo konkurence - izločitev uradne osebe - dvom v nepristranskost uradne osebe - nezakonitost preiskave - seznanitev s privilegirano komunikacijo
Toženka je pravilno zaključila, da zgolj zatrjevanje tožnika, da je bila preiskava, izvedena na sedežu tožnika, nezakonita, posledično pa so zato tudi dokazi pridobljeni nezakonito in se ne bi smeli uporabiti pri odločanju, ni razlog za izločitev pooblaščene uradne osebe, še zlasti, ker je že naslovno sodišče v zadevi I U 1296/2013 ugotovilo, da do kršitve ustavno varovanih človekovih pravic tekom izvajanja sporne preiskave ni prišlo.
ZKZ člen 19, 19/3, 19/3-2, 22, 22/1, 23. ZUP člen 53, 53/2, 55.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - ponudba - vezanost na ponudbo - predkupna pravica - osebe, ki niso predkupni upravičenci - pooblaščenec
V postopku imajo dejanja, ki jih opravi pooblaščenec v mejah pooblastila, enak pravni učinek, kot če bi jih opravila stranka sama, zato v postopanju organa s ponudbo ni (bilo) kršitve, zaradi katere bi organ ne mogel odobriti predmetnih pravnih poslov. Kolikor pa ostali tožniki menijo, da je deveti tožnik oblikoval in vložil neustrezno ponudbo za prodajo kmetijskih zemljišč glede na pooblastilo, kakršno mu je bilo dano, je to stvar njihovega notranjega razmerja.
Po novejši sodni praksi ponudba iz 20. člena ZKZ nima pravnih učinkov ponudbe iz prvega odstavka 22. člena OZ v razmerju do oseb, ki so sicer podale izjavo o sprejemu ponudbe, vendar niso predkupni upravičenci.
imenovanje v višji naziv - pogoji za imenovanje v višji naziv - delovne izkušnje - stopnja izobrazbe - verodostojna listina
Delovne izkušnje, ki jih je tožnik pridobil v obdobju od 27. 3. 2003 do 30. 4. 2007, ko je bil razporejen na delovno mesto paznik, za katero se zahteva (le) srednješolska stopnja izobrazbe, za imenovanje v uradniški naziv paznik svetovalec I oziroma pravosodni policist svetovalec I, za opravljanje dela v katerem se zahteva visoka strokovna izobrazba, glede na 13. točko 6. člena ZJU niso ustrezne delovne izkušnje. Ustrezne delovne izkušnje predstavlja le delovna doba na delovnem mestu, za katero se zahteva enaka, torej visokošolska stopnja izobrazbe, in delovna doba, pridobljena na delovnem mestu, za katero se zahteva višješolska stopnja izobrazbe. Ker se po 13. točki 6. člena ZJU delovne izkušnje dokazujejo z verodostojnimi listinami, iz katerih sta razvidna čas opravljanja dela in stopnja izobrazbe, je potrditi presoji komisije, da dopis z dne 11. 9. 2008, v katerem je direktor Zavoda za prestajanje kazni zapora potrjeval delovne izkušnje za tožnika, ni taka listina. Za verodostojno lahko šteje le listina (posamični akt oziroma potrdilo), ki jo je njen izdajatelj izdal v stvari, v kateri je pristojen odločati ter v okviru svoje pristojnosti.
ZUstS člen 43, 44, 48. ZDavP-2 člen 279, 279/1, 279/1-6.
davek na nepremično premoženje večje vrednosti - odprava odmerne odločbe po nadzorstveni pravici - ugotovitev ničnosti odmerne odločbe - ugotovitev neskladnosti zakona z Ustavo - učinek odločbe Ustavnega sodišča
Ustavno sodišče je ugotovilo, da je ZMVN v neskladju z Ustavo, kolikor se nanaša na množično vrednotenje nepremičnin zaradi obdavčenja nepremičnin. Odločitev, ki jo Ustavno sodišče sprejme na podlagi 48. člena ZUstS, ima ob smiselni uporabi 43. in 44. člena ZUstS učinek razveljavitve, ki je v tem, da se zakon ali del zakona, ki ga je Ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno. Z izrednimi pravnimi sredstvi se torej po določbah ZUstS, ki so glede omenjenega vprašanja specialna v razmerju do ZUP oziroma ZDavP-2, v pravnomočno rešene zadeve ne more posegati.
davek na nepremično premoženje večje vrednosti - množično vrednotenje nepremičnin - davčna osnova - register nepremičnin
Določba 193. člena ZUJF (davčna osnova za davek na nepremično premoženje večje vrednosti) se v nepravnomočno rešenih zadevah ne uporabi, kar v zadevah, kot je obravnavana, pomeni, da davčna osnova v zakonu ni določena in da zato ni (več) zakonske podlage za odmero davčne obveznosti.
ZDoh-2 člen 15, 47, 47/4, 70. ZDavP-2 člen 304. ZUP člen 113.
davek od dohodkov iz kmetijstva - dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti - podpora za promocijo vina - ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov - priglasitev - stroški postopka
V konkretnem primeru gre za obvezno priglasitev iz 47. člena ZDoh-2, ki je bila opravljena zato, ker naj bi skupni dohodek članov kmečkega gospodinjstva iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti presegel 7.500,00 EUR. Pri ugotavljanju skupnega dohodka so bili tudi po presoji sodišča upravičeno upoštevani zneski, ki jih je tožnik pridobil iz naslova podpore za promocijo vina.
Priglasitev, ki jo je vložil tožnik, je sicer res obvezna, kar pa ne spreminja dejstva, da se postopek začne na podlagi vloge zavezanca za davek in ne po uradni dolžnosti. Tega tudi ne spreminja obvestilo, ki ga je tožniku poslal davčni organ. Obveščanje oziroma poziv k priglasitvi s strani davčnega organa namreč z zakonom ni predviden kot akt, s katerim se uvede postopek. Predstavlja le opozorilo zavezancu, medtem ko se postopek, to je določitev načina ugotavljanja davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov, v skladu z določbami 304. člena ZDavP-2 začne s priglasitvijo in torej na vlogo stranke. Zato je v izreku izpodbijane odločbe pravilno odločeno, da tožnik kot stranka, ki je vložila zahtevo, trpi svoje stroške, ki jih ima v postopku.
odmera davka v posebnih primerih - ocena davčne osnove - metoda cenitve - znižanje z oceno ugotovljene davčne osnove - posojilna pogodba - dokazno breme
Popis pologov gotovine v obdobju od 18. 2. 2008 do 30. 11. 2011, ki ga je tožnica predložila v davčnem postopku, plačila kupnine za sporno nepremičnino ne izkazuje. Tožničini pripisi, da gre pri posameznih zneskih za plačilo kupnine, ne predstavljajo dokaza, temveč zgolj njeno trditev. Tega tudi ne dokazuje izjava kupca, ki jo je tožnica predložila v davčnem postopku. Ne gre namreč za izjavo, ki bi bila podana pred notarjem, kot se zatrjuje v tožbi. Notar je zgolj overil podpis na izjavi in s tem potrdil identiteto tistega, ki je izjavo napisal. Ni pa s tem potrdil, da je izjava resnična. Izjava tudi ni podkrepljena z nobenim listinskim dokazom, npr. s potrdilom prodajalca, da je prejel posamezne obroke kupnine, kot je sicer izrecno predvideno v prodajni pogodbi. Zato davčni organ ni ravnal samovoljno, ko je ugotovil, da ustreznih dokazov o plačilu kupnine ni ter da vse navedene okoliščine kažejo na obstoj terjatev tožnice do kupca.
Izročitev gotovine tožnici ni izkazana z nobeno listino. Sodišče zato sledi stališču davčnih organov, da predlagano zaslišanje kupca in „navzkrižna kontrola“ pri njem kot dokaz, da je do izročitve gotovine dejansko prišlo, ne zadošča in je zato dokazni predlog v tej zvezi že prvostopni organ utemeljeno (in obrazloženo) zavrnil. Sodišče pa tudi ni sledilo dokaznemu predlogu za zaslišanje izvedenca finančne stroke, ki ga tožeča stranka prvič, pa še to povsem neobrazloženo, predlaga v tožbi.
Samo dejstvo, da iz podatkov zemljiškega katastra izhaja, da je predmetna nepremičnina po vrsti rabe pot in da je glede na dejansko rabo pozidano zemljišče, še ne pomeni, da gre za javno pot in s tem za javno površino.
Tudi kolikor so del predmetne nepremičnine parc. št. 555/37 komunalni vodi, ki potekajo pod zemeljskim površjem, to ne predstavlja ovire za vrnitev nepremičnine iz drugega odstavka 32. člena ZDen, saj glede na to, da potekajo pod zemeljskim površjem, ne štejejo za objekt v smislu drugega odstavka 2. člena ZSZ (1997) in tako niso sestavina te nepremičnine.
upravni spor - tožba zaradi molka organa - procesne predpostavke za vložitev tožbe
Tožba je upravičena, procesne predpostavke za tožbo zaradi molka organa pa so izkazane. Pritožba zaradi molka, ker organ prve stopnje ni odločil o zahtevku tožnice in A.A. (kot delu zahteve za denacionalizacijo, vložene v letu 1992), je bila namreč vložena 29. 9. 2014 in torej po preteku zakonskega roka za odločitev. Drugostopenjski organ pa po pritožbi v zadevi (tudi) ni odločil v dveh mesecih in tudi na nadaljnjo zahtevo za odločitev v nadaljnjih sedmih dneh ne; prav tako pa prvostopenjskemu organu ni podaljšal roka za odločitev.
davčna izvršba - sklep o davčni izvršbi - izpodbijanje izvršilnega naslova
Tožnik v tožbi zoper sklep o davčni izvršbi izpodbija izvršilni naslov, to je odločbo o odmeri davka na nepremično premoženje večje vrednosti, kar pa na podlagi petega odstavka 157. člena ZDavP-2 ni mogoče.
Davčni organ s sklepom v celoti ali delno ustavi davčno izvršbo med drugim, če je izvršilni naslov pravnomočno odpravljen, spremenjen ali razveljavljen ali če je razveljavljeno potrdilo o izvršljivosti.
Obnova po uradni dolžnosti se lahko začne, če to zahteva javni interes. V interesu stranke pa ni mogoče uradoma obnavljati postopka. Dejstvo je, da v tem primeru ne gre za javni interes, ampak za zasebni interes (izdaja lokacijskega dovoljenja za tenis igrišče A.A. in B.B.), kar pomeni, da tožena stranka ni imela zakonskih pogojev za začetek obnove postopka po uradni dolžnosti, kot je navedeno v izreku izpodbijanega sklepa.
vodno dovoljenje - izdaja vodnega dovoljenja - pogoji za izdajo dovoljenja - soglasje lastnika priobalnega zemljišča - lastninska pravica na vodnem zemljišču
Tožeča stranka v zadevi ni pridobila potrebnega soglasja lastnika zemljišča, zato že iz tega razloga ne izpolnjuje pogojev za izdajo zahtevanega vodnega dovoljenja.
Ne glede na to, da del zemljišča s parc. št. 1/4 ni vpisan v zemljiško knjigo, je zemljišče last Republike Slovenije in bo vpis v zemljiško knjigo, ko bo izveden, le deklaratornega značaja, saj je že z uveljavitvijo ZV-1 ta del zemljišča postal last Republike Slovenije po samem zakonu. Na samo odločitev v zadevi pa to ne vpliva, saj tožeča stranka, ne glede na navedeno ne more dobiti vodnega dovoljenja, ker nima soglasja enega od obeh lastnikov zemljišča, potrebnega za izvajanje vodne pravice.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - neprekinjeno prebivanje v Republiki Sloveniji
V upravnem postopku je bilo ugotovljeno, da tožnik, ki na dan 23. 12. 1990 ni imel prijavljenega stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, na dan 25. 6. 1991 tudi v Republiki Sloveniji ni prebival, ker je bil ta dan na delu v Nemčiji in da tudi od tega dne dalje v Republiki Sloveniji ni dejansko neprekinjeno ves čas živel, saj se je z dela v Nemčiji v Slovenijo vrnil v novembru 1992, to pa je že tako dolgo časovno obdobje, da ni mogoče šteti, da je v Sloveniji neprekinjeno živel. Tožena stranka je zato njegovo vlogo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje na podlagi ZUSDDD utemeljeno zavrnila.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - pravni interes - v drugem sodnem postopku odpravljena upravna odločba - zavrženje tožbe
Izpodbijana odločba je bila odpravljena v drugem upravnem sporu, zato tožeča stranka za predmetno tožbo nima več pravnega interesa. Izpodbijane odločbe namreč ni več, zato ta ne učinkuje več na pravni položaj tožeče stranke.
javni uslužbenec - napredovanje javnih uslužbencev in funkcionarjev - načelo enakosti pred zakonom - zahteva za presojo ustavnosti - prekinitev postopka
Določili 162. člena ZUJF in 68. člena ZIPRS1415, ki določata pravico do napredovanj javnih uslužbencev in funkcionarjev, kateri izpolnjujejo pogoje za napredovanje v letih 2013 in 2014, postavljata navedene javne uslužbence in funkcionarje v neenakopraven položaj, to je v slabši položaj, od tistih, ki so izpolnili pogoje za napredovanje pred 1. 1. 2013 in po 31. 12. 2014. Slednji so namreč pridobili pravico do napredovanja, pa čeprav z zamikom pridobitve pravice do plače v skladu z višjim plačnim razredom. Taka ureditev pa je v neskladju s 14. členom URS, ker postavlja funkcionarje, ki izpolnjujejo pogoje za napredovanje v letih 2013 in 2014 v slabši položaj od funkcionarjev, ki izpolnjujejo pogoje za napredovanje v ostalih letih.