brezplačna pravna pomoč - razrešitev postavljenega odvetnika - razrešitev odvetnika iz razlogov na strani upravičenca do brezplačne pravne pomoči
Neizdaja pooblastila tožnice novo postavljeni odvetnici in izrecna izjava tožnice pred sodiščem o preklicu pooblastila novo postavljeni odvetnici, še preden bi ji ga tožnica sploh dala, predstavlja takšno okoliščino, ki jo je zakonodajalec z določilom 10. odstavka 30. člena ZBPP na zakonski ravni predvidel kot razlog na strani upravičenca, zaradi katerega odvetnik ne more v redu opravljati svoje dolžnosti.
obnova postopka - stranka v postopku - pravni interes - poklicno zavarovanje - sprememba pokojninskega načrta poklicnega zavarovanja
Stranka v postopku odobritve pokojninskega načrta obveznega poklicnega zavarovanja je po določbah ZPIZ-2 le upravljavec sklada, to je Kapitalska družba. V postopku odobritve pokojninskega načrta pa se tudi ne odloča o kakšni osebni koristi tožeče stranke. Zato ta tudi nima položaja stranskega udeleženca v smislu 43. člena ZUP.
ZJZP člen 48, 48/1. Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja člen 23, 23/11.
podelitev koncesije - obvezna lokalna javna služba - ravnanje s komunalnimi odpadki - merila za izbor najugodnejšega ponudnika - izračun cene storitve
Skupno ceno storitev vseh treh javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki, ki je bila merilo za izbor ekonomsko najugodnejše ponudbe, lahko predstavlja le vsota cen posameznih javnih služb, ki morajo biti izračunane na način, kot ga določa enajsti odstavek 23. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja. Drugačen način izračuna cene bi pomenil zaobid državnih predpisov, ki v javnem interesu (pa tudi v interesu ponudnikov) določajo način izračuna cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja z namenom, da se zagotovi nadzor nad ponujenimi cenami storitev (načelo transparentnosti), na ta način pa se v postopku izbire najugodnejšega ponudnika zagotavlja tudi primerljivost ponujenih cen (načelo enakosti).
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - očitno nerazumna zadeva - verjeti izgled za uspeh - pravnomočen sklep o ustavitvi postopka
V obravnavani zadevi je tožnik prošnjo za BPP vložil po tem, ko je bil že predhodno izdan sklep o ustavitvi postopka v kazenski zadevi (v zvezi s katero uveljavlja svoj zahtevek za odobritev BPP) na podlagi tožnikove izrecne izjave, ki jo je podal kot oškodovanec kot tožilec, da umika vse sodne postopke zoper A.A. in torej tudi svoj obtožni akt z dne 22. 6. 2012. Zato je ob upoštevanju 24. člena ZBPP tožena stranka pravilno zaključila, da je obravnavana zadeva očitno nerazumna in da tožnik nima verjetnih izgledov za uspeh v navedeni zadevi, ker je kazenski postopek v omenjeni kazenski zadevi že pravnomočno končan in ga zato ni možno nadaljevati.
URS člen 8, 23, 49, 125, 129, 132, 158. ZSS člen 29, 31, 32, 33, 74, 81. ZUS-1 člen 2, 4. ZUP člen 8, 9. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/1, 8.
sodniška služba - ocena sodniške službe - prenehanje sodniške funkcije - sodno varstvo - prosti preudarek - načelo sorazmernosti - varovanje ugleda sodnika in sodišča - sodniška norma - test razumnosti odločitve Sodnega sveta
Po ustaljeni upravno-sodni praksi imajo sodniki/sodnice zoper akt Sodnega sveta o potrditvi ocene sodniške službe, ki ima za posledico prenehanje sodniške službe, pravico do sodnega varstva v upravnem sporu. Upravno sodišče je tožbo tožnice sprejelo v obravnavo na podlagi prvega stavka 2. člena ZUS-1.
Na podlagi ocene sodniške službe je tožnici prenehala sodniška služba zaradi neizpolnjevanja enega indikatorja v zvezi s kriterijem delovne sposobnosti iz 2. točke 1. odstavka 29. člena ZSS, ki je zgolj eden izmed 9 kriterijev za oceno sodniške službe, pri čemer pa se prvih 7 od 9 kriterijev po zakonu ugotavlja prek več primeroma navedenih indikatorjev. Tožnici je sodniška služba prenehala, ker je, kljub opozorilu predsednice, v daljšem časovnem obdobju občutno zaostala za pričakovanim obsegom sodnikovega dela brez opravičenega (objektivnega) razloga in ker v večjem številu zadev ni izdala sodbe v zakonsko predpisanem maksimalnem roku 90 dni.
Upravno sodišče lahko v upravnem sporu odloči samo na podlagi presoje, ali je odločitev zakonita ali ne, kar v konkretnem primeru vključuje tudi presojo, da izpodbijana odločitev ni v nasprotju z ustavno določbo iz 3. odstavka 49. člena Ustave v povezavi z ustavnimi določbama o neodvisnosti sodnika (125. člen Ustave), trajnem sodniškem mandatu (prvi stavek 1. odstavka 129. člena Ustave) in ob upoštevanju izjeme iz 1. odstavka 132. člena Ustave v povezavi z legitimnim ciljem sojenja v razumnem roku, čemur služijo merila za pričakovani obseg sodnikovega dela.
Sodni svet ima določeno polje presoje pri uporabi vsebinskih kriterijev iz 29. člena ZSS, vendar je polje proste presoje zamejeno s testom „razumnosti“ odločitve Sodnega sveta.
Druga kršitev v izpodbijanem aktu se nanaša na uporabo 4 indikatorjev merjenja kriterija varovanja ugleda sodnika in sodišča, ki jih je določil zakonodajalec, a nobenega od teh tožena stranka niti prisojni personalni svet niso upoštevali - to vsaj ni razvidno iz obrazložitev aktov. V povezavi s tem so pristojni organi nepopolno ugotovili dejansko stanje.
„Sodniška norma“ v obravnavanih okoliščinah konkretnega ocenjevanja sodniške službe ne zavezuje vsakega sodnika posamezno pod grožnjo prenehanja sodniške funkcije, kajti če bi bilo res, potem v Sloveniji ne moremo več govoriti o neodvisnem in nepristranskem sojenju, saj sodnik ne bi bil vezan samo na ustavo in zakon, kot to določa 125. člen Ustave, ampak bi bil vezan tudi na „sodniško normo“ - celo ne glede na to, na kakšen način so bile takšne delovne „norme“ ali bolje rečeno orientacijska merila (standardi) za pričakovani obseg sodnikovega dela predpisana oziroma izpeljana.
Ob upoštevanju načela sorazmernosti bi pristojni organ lahko oziroma bi moral najprej uporabiti določbe o disciplinskih kršitvah, ki pa se raztezajo od pisnega opomina, ustavitve napredovanja, znižanja plače do premestitve na drugo sodišče in kot najhujšo sankcijo prenehanje sodniške službe. Zgolj opozorilo tožnici s strani predsednice sodišča, da ne izpolnjuje „sodniške norme“ in da bo zahtevala oceno sodniške službe, ne pomeni, da je bilo v postopku spoštovano načelo sorazmernosti. To načelo morajo namreč upoštevati in uporabiti presonalni sveti pri izbiri sankcije in tožena stranka pri odločanju o potrditvi negativne ocene.
ZUstS člen 43, 44, 48. ZDavP-2 člen 279, 279/1, 279/1-6.
davek na nepremično premoženje večje vrednosti - odprava odmerne odločbe po nadzorstveni pravici - ugotovitev ničnosti odmerne odločbe - ugotovitev neskladnosti zakona z Ustavo - učinek odločbe Ustavnega sodišča
Ustavno sodišče je ugotovilo, da je ZMVN v neskladju z Ustavo, kolikor se nanaša na množično vrednotenje nepremičnin zaradi obdavčenja nepremičnin. Odločitev, ki jo Ustavno sodišče sprejme na podlagi 48. člena ZUstS, ima ob smiselni uporabi 43. in 44. člena ZUstS učinek razveljavitve, ki je v tem, da se zakon ali del zakona, ki ga je Ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno. Z izrednimi pravnimi sredstvi se torej po določbah ZUstS, ki so glede omenjenega vprašanja specialna v razmerju do ZUP oziroma ZDavP-2, v pravnomočno rešene zadeve ne more posegati.
varstvo konkurence - izločitev uradne osebe - dvom v nepristranskost uradne osebe - nezakonitost preiskave - seznanitev s privilegirano komunikacijo
Toženka je pravilno zaključila, da zgolj zatrjevanje tožnika, da je bila preiskava, izvedena na sedežu tožnika, nezakonita, posledično pa so zato tudi dokazi pridobljeni nezakonito in se ne bi smeli uporabiti pri odločanju, ni razlog za izločitev pooblaščene uradne osebe, še zlasti, ker je že naslovno sodišče v zadevi I U 1296/2013 ugotovilo, da do kršitve ustavno varovanih človekovih pravic tekom izvajanja sporne preiskave ni prišlo.
ZKZ člen 19, 19/3, 19/3-2, 22, 22/1, 23. ZUP člen 53, 53/2, 55.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - ponudba - vezanost na ponudbo - predkupna pravica - osebe, ki niso predkupni upravičenci - pooblaščenec
V postopku imajo dejanja, ki jih opravi pooblaščenec v mejah pooblastila, enak pravni učinek, kot če bi jih opravila stranka sama, zato v postopanju organa s ponudbo ni (bilo) kršitve, zaradi katere bi organ ne mogel odobriti predmetnih pravnih poslov. Kolikor pa ostali tožniki menijo, da je deveti tožnik oblikoval in vložil neustrezno ponudbo za prodajo kmetijskih zemljišč glede na pooblastilo, kakršno mu je bilo dano, je to stvar njihovega notranjega razmerja.
Po novejši sodni praksi ponudba iz 20. člena ZKZ nima pravnih učinkov ponudbe iz prvega odstavka 22. člena OZ v razmerju do oseb, ki so sicer podale izjavo o sprejemu ponudbe, vendar niso predkupni upravičenci.
ZDoh-2 člen 15, 47, 47/4, 70. ZDavP-2 člen 304. ZUP člen 113.
davek od dohodkov iz kmetijstva - dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti - podpora za promocijo vina - ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov - priglasitev - stroški postopka
V konkretnem primeru gre za obvezno priglasitev iz 47. člena ZDoh-2, ki je bila opravljena zato, ker naj bi skupni dohodek članov kmečkega gospodinjstva iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti presegel 7.500,00 EUR. Pri ugotavljanju skupnega dohodka so bili tudi po presoji sodišča upravičeno upoštevani zneski, ki jih je tožnik pridobil iz naslova podpore za promocijo vina.
Priglasitev, ki jo je vložil tožnik, je sicer res obvezna, kar pa ne spreminja dejstva, da se postopek začne na podlagi vloge zavezanca za davek in ne po uradni dolžnosti. Tega tudi ne spreminja obvestilo, ki ga je tožniku poslal davčni organ. Obveščanje oziroma poziv k priglasitvi s strani davčnega organa namreč z zakonom ni predviden kot akt, s katerim se uvede postopek. Predstavlja le opozorilo zavezancu, medtem ko se postopek, to je določitev načina ugotavljanja davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov, v skladu z določbami 304. člena ZDavP-2 začne s priglasitvijo in torej na vlogo stranke. Zato je v izreku izpodbijane odločbe pravilno odločeno, da tožnik kot stranka, ki je vložila zahtevo, trpi svoje stroške, ki jih ima v postopku.
davek na nepremično premoženje večje vrednosti - množično vrednotenje nepremičnin - davčna osnova - register nepremičnin
Določba 193. člena ZUJF (davčna osnova za davek na nepremično premoženje večje vrednosti) se v nepravnomočno rešenih zadevah ne uporabi, kar v zadevah, kot je obravnavana, pomeni, da davčna osnova v zakonu ni določena in da zato ni (več) zakonske podlage za odmero davčne obveznosti.
davčna izvršba - sklep o davčni izvršbi - izpodbijanje izvršilnega naslova
Tožnik v tožbi zoper sklep o davčni izvršbi izpodbija izvršilni naslov, to je odločbo o odmeri davka na nepremično premoženje večje vrednosti, kar pa na podlagi petega odstavka 157. člena ZDavP-2 ni mogoče.
Davčni organ s sklepom v celoti ali delno ustavi davčno izvršbo med drugim, če je izvršilni naslov pravnomočno odpravljen, spremenjen ali razveljavljen ali če je razveljavljeno potrdilo o izvršljivosti.
Samo dejstvo, da iz podatkov zemljiškega katastra izhaja, da je predmetna nepremičnina po vrsti rabe pot in da je glede na dejansko rabo pozidano zemljišče, še ne pomeni, da gre za javno pot in s tem za javno površino.
Tudi kolikor so del predmetne nepremičnine parc. št. 555/37 komunalni vodi, ki potekajo pod zemeljskim površjem, to ne predstavlja ovire za vrnitev nepremičnine iz drugega odstavka 32. člena ZDen, saj glede na to, da potekajo pod zemeljskim površjem, ne štejejo za objekt v smislu drugega odstavka 2. člena ZSZ (1997) in tako niso sestavina te nepremičnine.
odmera davka v posebnih primerih - ocena davčne osnove - metoda cenitve - znižanje z oceno ugotovljene davčne osnove - posojilna pogodba - dokazno breme
Popis pologov gotovine v obdobju od 18. 2. 2008 do 30. 11. 2011, ki ga je tožnica predložila v davčnem postopku, plačila kupnine za sporno nepremičnino ne izkazuje. Tožničini pripisi, da gre pri posameznih zneskih za plačilo kupnine, ne predstavljajo dokaza, temveč zgolj njeno trditev. Tega tudi ne dokazuje izjava kupca, ki jo je tožnica predložila v davčnem postopku. Ne gre namreč za izjavo, ki bi bila podana pred notarjem, kot se zatrjuje v tožbi. Notar je zgolj overil podpis na izjavi in s tem potrdil identiteto tistega, ki je izjavo napisal. Ni pa s tem potrdil, da je izjava resnična. Izjava tudi ni podkrepljena z nobenim listinskim dokazom, npr. s potrdilom prodajalca, da je prejel posamezne obroke kupnine, kot je sicer izrecno predvideno v prodajni pogodbi. Zato davčni organ ni ravnal samovoljno, ko je ugotovil, da ustreznih dokazov o plačilu kupnine ni ter da vse navedene okoliščine kažejo na obstoj terjatev tožnice do kupca.
Izročitev gotovine tožnici ni izkazana z nobeno listino. Sodišče zato sledi stališču davčnih organov, da predlagano zaslišanje kupca in „navzkrižna kontrola“ pri njem kot dokaz, da je do izročitve gotovine dejansko prišlo, ne zadošča in je zato dokazni predlog v tej zvezi že prvostopni organ utemeljeno (in obrazloženo) zavrnil. Sodišče pa tudi ni sledilo dokaznemu predlogu za zaslišanje izvedenca finančne stroke, ki ga tožeča stranka prvič, pa še to povsem neobrazloženo, predlaga v tožbi.
upravni spor - tožba zaradi molka organa - procesne predpostavke za vložitev tožbe
Tožba je upravičena, procesne predpostavke za tožbo zaradi molka organa pa so izkazane. Pritožba zaradi molka, ker organ prve stopnje ni odločil o zahtevku tožnice in A.A. (kot delu zahteve za denacionalizacijo, vložene v letu 1992), je bila namreč vložena 29. 9. 2014 in torej po preteku zakonskega roka za odločitev. Drugostopenjski organ pa po pritožbi v zadevi (tudi) ni odločil v dveh mesecih in tudi na nadaljnjo zahtevo za odločitev v nadaljnjih sedmih dneh ne; prav tako pa prvostopenjskemu organu ni podaljšal roka za odločitev.
imenovanje v višji naziv - pogoji za imenovanje v višji naziv - delovne izkušnje - stopnja izobrazbe - verodostojna listina
Delovne izkušnje, ki jih je tožnik pridobil v obdobju od 27. 3. 2003 do 30. 4. 2007, ko je bil razporejen na delovno mesto paznik, za katero se zahteva (le) srednješolska stopnja izobrazbe, za imenovanje v uradniški naziv paznik svetovalec I oziroma pravosodni policist svetovalec I, za opravljanje dela v katerem se zahteva visoka strokovna izobrazba, glede na 13. točko 6. člena ZJU niso ustrezne delovne izkušnje. Ustrezne delovne izkušnje predstavlja le delovna doba na delovnem mestu, za katero se zahteva enaka, torej visokošolska stopnja izobrazbe, in delovna doba, pridobljena na delovnem mestu, za katero se zahteva višješolska stopnja izobrazbe. Ker se po 13. točki 6. člena ZJU delovne izkušnje dokazujejo z verodostojnimi listinami, iz katerih sta razvidna čas opravljanja dela in stopnja izobrazbe, je potrditi presoji komisije, da dopis z dne 11. 9. 2008, v katerem je direktor Zavoda za prestajanje kazni zapora potrjeval delovne izkušnje za tožnika, ni taka listina. Za verodostojno lahko šteje le listina (posamični akt oziroma potrdilo), ki jo je njen izdajatelj izdal v stvari, v kateri je pristojen odločati ter v okviru svoje pristojnosti.
Obnova po uradni dolžnosti se lahko začne, če to zahteva javni interes. V interesu stranke pa ni mogoče uradoma obnavljati postopka. Dejstvo je, da v tem primeru ne gre za javni interes, ampak za zasebni interes (izdaja lokacijskega dovoljenja za tenis igrišče A.A. in B.B.), kar pomeni, da tožena stranka ni imela zakonskih pogojev za začetek obnove postopka po uradni dolžnosti, kot je navedeno v izreku izpodbijanega sklepa.
javni uslužbenec - napredovanje javnih uslužbencev in funkcionarjev - načelo enakosti pred zakonom - zahteva za presojo ustavnosti - prekinitev postopka
Določili 162. člena ZUJF in 68. člena ZIPRS1415, ki določata pravico do napredovanj javnih uslužbencev in funkcionarjev, kateri izpolnjujejo pogoje za napredovanje v letih 2013 in 2014, postavljata navedene javne uslužbence in funkcionarje v neenakopraven položaj, to je v slabši položaj, od tistih, ki so izpolnili pogoje za napredovanje pred 1. 1. 2013 in po 31. 12. 2014. Slednji so namreč pridobili pravico do napredovanja, pa čeprav z zamikom pridobitve pravice do plače v skladu z višjim plačnim razredom. Taka ureditev pa je v neskladju s 14. členom URS, ker postavlja funkcionarje, ki izpolnjujejo pogoje za napredovanje v letih 2013 in 2014 v slabši položaj od funkcionarjev, ki izpolnjujejo pogoje za napredovanje v ostalih letih.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - pravni interes - v drugem sodnem postopku odpravljena upravna odločba - zavrženje tožbe
Izpodbijana odločba je bila odpravljena v drugem upravnem sporu, zato tožeča stranka za predmetno tožbo nima več pravnega interesa. Izpodbijane odločbe namreč ni več, zato ta ne učinkuje več na pravni položaj tožeče stranke.
ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-12, 152, 197, 197/1, 197/1-1.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekt - gradnja novega objekta - garaža
Če se objekt odstrani, na njegovem mestu pa zgradi novega, ki ni enostaven objekt, pa gre za gradnjo novega objekta, za katerega je treba pridobiti gradbeno dovoljenje in ne za „prenovo v sklopu funkcionalne celote zemljišča“.
Tudi če lopa pred graditvijo garaže ne bi bila odstranjena, česar pa tožnik izrecno niti ne zatrjuje, že dejstvo, da je sporna garaža locirana drugje, kot je bila lopa, kaže, da ne gre za isti objekt, ki je obstajal pred letom 1967, kar je pogoj za pridobitev uporabnega dovoljenja po zakonu po 1. točki prvega odstavka 197. člena ZGO-1.
Določba 152. člena ZGO-1 gradbenemu inšpektorju ne daje pooblastila, da na podlagi konkretno ugotovljenih okoliščin, ki kažejo na nelegalno zgrajen objekt, tehta, ali sploh izreči ukrep ali pa namesto prepisanega morebiti izreči kakšen drug ukrep.
vodno dovoljenje - izdaja vodnega dovoljenja - pogoji za izdajo dovoljenja - soglasje lastnika priobalnega zemljišča - lastninska pravica na vodnem zemljišču
Tožeča stranka v zadevi ni pridobila potrebnega soglasja lastnika zemljišča, zato že iz tega razloga ne izpolnjuje pogojev za izdajo zahtevanega vodnega dovoljenja.
Ne glede na to, da del zemljišča s parc. št. 1/4 ni vpisan v zemljiško knjigo, je zemljišče last Republike Slovenije in bo vpis v zemljiško knjigo, ko bo izveden, le deklaratornega značaja, saj je že z uveljavitvijo ZV-1 ta del zemljišča postal last Republike Slovenije po samem zakonu. Na samo odločitev v zadevi pa to ne vpliva, saj tožeča stranka, ne glede na navedeno ne more dobiti vodnega dovoljenja, ker nima soglasja enega od obeh lastnikov zemljišča, potrebnega za izvajanje vodne pravice.