poškodovanje tuje stvari - opuščena premična stvar
Neregistriran osebni avtomobil ne predstavlja opuščene premične stvari v smislu 1. odst. 32. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih. Lastništvo osebnega avtomobila se namreč izkazuje s kupno pogodbo za vozilo, medtem ko je registracija namenjena le pridobitvi pravice do uporabe tega vozila v cestnem prometu. Da za opuščeno stvar ni šlo, pa je moč trditi tudi na podlagi gotove okoliščine, da je bilo vozilo parkirano v neposredni bližini oškodovančeve hiše oziroma na skupnem dvorišču. Odločitev sodišča prve stopnje, da je obdolženec poškodoval tujo premično stvar je tedaj pravilna.
Ker je sodišče ugotovilo, da je predlagatelj užival zgornji del meje, je pravilno določilo mejo po zadnji mirni posesti. V delu, v katerem ni moglo ugotoviti drugega izhodišča, pa je pravilno odločilo po pravični oceni.
KZ člen 111, 111/6, 112, 112/3, 111, 111/6, 112, 112/3.
zastaranje kazenskega pregona
Ker je med procesnimi dejanji v tej kazenski zadevi preteklo več kot dve leti, kazenski pregon zoper obdolžence zaradi zastaranja ni več dovoljen (6. tč. I. odst. 111. čl. KZ v zvezi s 3. odst. 112. čl.
SKPG-93 člen 33, 33/2. ZDR člen 5, 5/3, 5/4. ZPP člen 2, 2/1. ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-13, 180, 180/1.
razporeditev sindikalnega zaupnika
Sindikat mora biti na podlagi določbe 2. odst. 33. člena SKPG-93 obvezno pozvan k izdaji soglasja k razporeditvi sindikalnega zaupnika na drugo delovno mesto, sicer je sklep delodajalca nezakonit.
SKPG člen 11. ZDR člen 36d. ZDSS člen 22, 22/2. ZPP (1977) člen 353, 353/1, 373, 373/1.
razrešitev - ravnatelj - razporeditev na drugo ustrezno delovno mesto - zakonitost razrešitve - predhodno vprašanje - plača
Sodišče nima pooblastila za odločanje o razporeditvah delavcev na posamezna delovna mesta, niti ne delavcem določati plače, temveč lahko kontrolira pravilnost in zakonitost postopkov in odločitev delodajalcev o pravicah in obveznostih delavcev.
Administrativnih oz. režijskih del praviloma ni mogoče normirati, zato je potrebno delovno uspešnost oceniti, kar lahko storijo le neposredno nadrejeni delavci. Vsaka ocena, ki jo poda nadrejeni o delavcu, je nujno subjektivna. Varovalo med dopustno realno oceno in nedopustno, s katero se delodajalec želi rešiti delavca iz drugih razlogov, je ocenjevanje, ki se uporablja dlje časa in usklajevanje predlaganih ocen z drugimi vodji.
Tožena stranka je ravnala zakonito, ko je za oceno delovne uspešnosti uporabila ocene iz modela vrednotenja del, ki vsebujejo tudi kriterije kvalitete opravljenega dela kot element razvrstitve delavcev v razrede, zato ni bila dolžna posebej izdelati kriterijev za ocenjevanje delovne uspešnosti za potrebe razreševanje presežnih delavcev.
Obdolženec je tujec, ki na ozemlju Republike Slovenije sploh nima prijavljenega prebivališča, svoje bivanje na ozemlju Republike Slovenije pa je izrabil za izvrševanje kaznivih dejanj (z uporabo ponarejenih dokumentov je na območju Republike Slovenije celo ustanovil podjetje), zato je sodišče prve stopnje obdolžencu utemeljeno izreklo stransko kazen izgona tujca iz države.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL21642
KZ člen 54, 54. ZKP člen 506, 506.
preklic pogojne obsodbe
V postopku za preklic pogojne obsodbe je sodišče dolžno ugotoviti razloge, zaradi katerih pogojno obsojeni naložene obveznosti ni izpolnil. Če ugotovi, da na strani obsojenca za neizpolnitev posebnega pogoja ni upravičenega razloga, je dolžno pogojno obsodbo preklicati.
ZLPP člen 25a. SKPG člen 33. ZPP (1977) člen 370. ZIOD91.
plača - razlika v plači - izplačilo razlike v plači v gotovini - izdaja potrdil po ZLPP - omejitvena zakonodaja
Delavec je upravičen do razlike v plači v gotovini le do višine, ki jo dopušča zakonodaja (do 28. 2. 1992) oziroma do višine 80 % plače po kolektivni pogodbi, če so bile plače zakonito znižane, ne pa do višine plače, ki je razvidna iz listin, ki so bile izdane v postopku lastninskega preoblikovanja. ZLPP in na njegovi podlagi izdana Uredba o izdajanju in upoštevanju potrdil na podlagi neizplačanega neto dela osnovne plače, ne urejata gotovinskega izplačila plač in glede tega ne posegata v določbe ZIOD91.
Hitrost vožnje, ki je občutno presegala na tem delu ceste dovoljeno hitrost in ki je bila povsem neprilagojena razmeram na vozišču (makadamsko vozišče, ovinek) je tako tehtna obteževalna okoliščina, da ne opravičuje izreka kazenske sankcije opozorilne narave.
Poledenel betonski pločnik ob stanovanjskem objektu (v lasti delodajalca, v katerem so bivali njegovi delavci), je nevarna stvar. Tožnik je soodgovoren za škodo, ki jo je utrpel zaradi padca na poledenelem betonskem pločniku, če pri hoji ni bil dovolj pazljiv in previden.
Čeprav so za izdajo zamudne sodbe izpolnjene predpostavke tako na strani tožeče stranke kot tudi na strani tožene stranke, pa takšne sodbe ni mogoče izdati, če predpostavke niso izpolnjene na strani sodišča (prve stopnje). Stroge posledice, ki za toženo stranko nastanejo na podlagi zamudne sodbe, namreč lahko nastopijo le, če je sodišče pravilno izpeljalo postopek; torej le, če je razpisalo prvi narok za glavno obravnavo.
Kakor hitro je pooblaščenec nehal delovati za svojo stranko (kar je sodišču naznanil z odpovedjo pooblastila), mora sodišče opravljati dejanja le neposredno nasproti stranki, ne pa nasproti njenemu (bivšemu) pooblaščencu.
Za sodišče je odločilen trenutek, ko odpoved začne učinkovati v zunanjem razmerju, ne pa trenutek, ko preneha učinkovati v notranjem (pogodbenem) razmerju (med stranko in njenim pooblaščencem).
ZPP (1977) člen 365, 365/2, 368, 365, 365/2, 368. ZTPDR člen 15, 15.
prevzem delavca - ureditev v splošnem aktu
15. člen ZTPDR, ki ureja prevzem delavcev, napotuje na konkretnejšo ureditev pogojev in primerov prevzema s splošnim aktom. Vendar je dopustno izvesti prevzem delavcev tudi v primerih, ko ta ni konkretno opredeljen v splošnem aktu, če je prišlo do ukinitve določene dejavnosti ali organizacijske enote, pri tem pa je moral delodajalec zagotoviti delavcem, ki so iz tega razloga izgubili delo, zaposlitev na delovnih mestih, ki ustrezajo njihovi strokovni izobrazbi, znanju in zmožnostim ter upoštevati njihovo neprekinjeno delovno dobo, kot da ni bilo spremembe zaposlitve.
ZPP (1977) člen 370, 370. ZDR člen 18, 18/1, 18, 18/1.
transformacija delovnega razmerja
V kolikor delodajalec zanemari ugotovitev, kdaj delavcu preneha delovno razmerje za določen čas in delavec ostane na delu tudi po času, ko bi mu moralo delovno razmerje prenehati, se delovno razmerje, sklenjeno za določen čas, spremeni v delovno razmerje za nedoločen čas.
Delovna knjižica je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa. Zato je delodajalec v postopku ugotavljanja trajno presežnih delavcev delavcu lahko izhajal iz podatkov takšne listine glede strokovne izobrazbe.
ZZZPB člen 21, 21. ZPP (1977) člen 166, 166/3, 166, 166/3. ZDR člen 36f, 36f.
odpravnina po 36. f členu ZDR - osnova za odpravnino
Osnova za izračun odpravnine trajno presežnemu delavcu je povprečna plača v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem delovnega razmerja, t.j. povprečna plača delavca v zadnjih treh mesecih dela pri delodajalcu.
ZPP (1977) člen 353, 353/1, 353/1-2, 368, 353, 353/1, 353/1-2, 368. ZPPSL člen 60, 60/2, 160, 60, 60/2, 160.
plača - prisilna poravnava
Prisilna poravnava glede na določbo 160. člena ZPPSL ne vpliva na višino obveznosti, ki jih ima delodajalec do delavca iz naslova plačila nadomestila plače v višini do izhodiščnih plač po kolektivni pogodbi, ki se poravnajo kot stroški stečajnega postopka. Za tista nadomestila plače, ki to višino presegajo, pa veljajo pogoji prisilne poravnave.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354, 354/2. ZLPP člen 25a, 25a. Kolektivna pogodba za črno in barvasto metalurgijo in livarne ter kovinsko in elektroindustrijo Slovenije člen 62, 62/4, 62, 62/4.
terjatve iz naslova manj izplačanih plač - sodelovanje v lastninskem preoblikovanju podjetja - zamuda delodajalca - zakonite zamudne obresti
S terjatvami iz naslova manj izplačanih plač zaradi zakonitega, največ 20% znižanja po 62. členu Kolektivne pogodbe za črno in barvasto metalurgijo in livarne ter kovinsko in elektroindustrijo Slovenije, je v skladu s 25. a členom Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Ur. l. RS, št. 55/92 in 31/93) mogoče sodelovati le pri interni razdelitvi delnic. Zato od zapadlosti posameznih razlik v plači do vplačila razlike v postopku interne razdelitve ni mogoče priznati zakonitih zamudnih obresti, ker delodajalec ni prišel v zamudo.