Hitrost vožnje, ki je občutno presegala na tem delu ceste dovoljeno hitrost in ki je bila povsem neprilagojena razmeram na vozišču (makadamsko vozišče, ovinek) je tako tehtna obteževalna okoliščina, da ne opravičuje izreka kazenske sankcije opozorilne narave.
Sodišče prve stopnje lahko šele po preteku 4 mesecev od dneva začetka mirovanja postopka ustavi postopek, ker nobena stranka ni predlagala nadaljevanja. Če odloči o ustavitvi pred potekom 4 mesečnega roka, je taka odločitev preuranjena in nezakonita.
ZTPDR člen 73, 73/1. ZVD člen 44, 46. ZVZD člen 36.
kršitev delovnih obveznosti - disciplinski postopek - odklonitev delovnega naloga - opis del in nalog
Če se je tožnik - šofer, ki je hotel priti do svojega avtobusa v hali, v kateri so bili v zimskem časi parkirani avtobusi, samovoljno odločil uporabiti diagonalno pot in pri tem ni niti poskušal prižgati luči, moral pa bi iti po drugi poti in sproti prižigati luči, je ravnal skrajno malomarno in lahkomiselno in v nasprotju s skrbnostjo, ki se pričakuje od povprečno razgledanega odraslega človeka, zlasti ker je vedel za kanale oziroma jaške, ki se nahajajo v hali.
SKPG-93 člen 33, 33/2. ZDR člen 5, 5/3, 5/4. ZPP člen 2, 2/1. ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-13, 180, 180/1.
razporeditev sindikalnega zaupnika
Sindikat mora biti na podlagi določbe 2. odst. 33. člena SKPG-93 obvezno pozvan k izdaji soglasja k razporeditvi sindikalnega zaupnika na drugo delovno mesto, sicer je sklep delodajalca nezakonit.
poškodovanje tuje stvari - opuščena premična stvar
Neregistriran osebni avtomobil ne predstavlja opuščene premične stvari v smislu 1. odst. 32. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih. Lastništvo osebnega avtomobila se namreč izkazuje s kupno pogodbo za vozilo, medtem ko je registracija namenjena le pridobitvi pravice do uporabe tega vozila v cestnem prometu. Da za opuščeno stvar ni šlo, pa je moč trditi tudi na podlagi gotove okoliščine, da je bilo vozilo parkirano v neposredni bližini oškodovančeve hiše oziroma na skupnem dvorišču. Odločitev sodišča prve stopnje, da je obdolženec poškodoval tujo premično stvar je tedaj pravilna.
KZ člen 111, 111/6, 112, 112/3, 111, 111/6, 112, 112/3.
zastaranje kazenskega pregona
Ker je med procesnimi dejanji v tej kazenski zadevi preteklo več kot dve leti, kazenski pregon zoper obdolžence zaradi zastaranja ni več dovoljen (6. tč. I. odst. 111. čl. KZ v zvezi s 3. odst. 112. čl.
ZPP (1977) člen 368, 368. ZDR člen 36, 36b, 36c, 36e, 36e/2, 36, 36b, 36c, 36e, 36e/2.
prenehanje delovnega razmerja - trajni presežek - upoštevanje kriterija delovne uspešnosti - odsotnost delavca v času sprejemanja programa o reševanju presežnih delavcev
Delavčeva delovna uspešnost se lahko ugotavlja tudi za čas pred nastopom bolniškega staleža, ko je delavec delal, če se tudi ostali primerljivi delavci ocenjujejo za isto obdobje. Zato delavčeva odsotnost v času sprejemanja programa reševanja trajno presežnih delavcev ne more vplivati na objektivnost ocene njegove delovne uspešnosti.
Obdolženec je tujec, ki na ozemlju Republike Slovenije sploh nima prijavljenega prebivališča, svoje bivanje na ozemlju Republike Slovenije pa je izrabil za izvrševanje kaznivih dejanj (z uporabo ponarejenih dokumentov je na območju Republike Slovenije celo ustanovil podjetje), zato je sodišče prve stopnje obdolžencu utemeljeno izreklo stransko kazen izgona tujca iz države.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL21642
KZ člen 54, 54. ZKP člen 506, 506.
preklic pogojne obsodbe
V postopku za preklic pogojne obsodbe je sodišče dolžno ugotoviti razloge, zaradi katerih pogojno obsojeni naložene obveznosti ni izpolnil. Če ugotovi, da na strani obsojenca za neizpolnitev posebnega pogoja ni upravičenega razloga, je dolžno pogojno obsodbo preklicati.
Poledenel betonski pločnik ob stanovanjskem objektu (v lasti delodajalca, v katerem so bivali njegovi delavci), je nevarna stvar. Tožnik je soodgovoren za škodo, ki jo je utrpel zaradi padca na poledenelem betonskem pločniku, če pri hoji ni bil dovolj pazljiv in previden.
Ker je sodišče ugotovilo, da je predlagatelj užival zgornji del meje, je pravilno določilo mejo po zadnji mirni posesti. V delu, v katerem ni moglo ugotoviti drugega izhodišča, pa je pravilno odločilo po pravični oceni.
Čeprav so za izdajo zamudne sodbe izpolnjene predpostavke tako na strani tožeče stranke kot tudi na strani tožene stranke, pa takšne sodbe ni mogoče izdati, če predpostavke niso izpolnjene na strani sodišča (prve stopnje). Stroge posledice, ki za toženo stranko nastanejo na podlagi zamudne sodbe, namreč lahko nastopijo le, če je sodišče pravilno izpeljalo postopek; torej le, če je razpisalo prvi narok za glavno obravnavo.
Kakor hitro je pooblaščenec nehal delovati za svojo stranko (kar je sodišču naznanil z odpovedjo pooblastila), mora sodišče opravljati dejanja le neposredno nasproti stranki, ne pa nasproti njenemu (bivšemu) pooblaščencu.
Za sodišče je odločilen trenutek, ko odpoved začne učinkovati v zunanjem razmerju, ne pa trenutek, ko preneha učinkovati v notranjem (pogodbenem) razmerju (med stranko in njenim pooblaščencem).
ZPP (1977) člen 365, 365/2, 368, 365, 365/2, 368. ZTPDR člen 15, 15.
prevzem delavca - ureditev v splošnem aktu
15. člen ZTPDR, ki ureja prevzem delavcev, napotuje na konkretnejšo ureditev pogojev in primerov prevzema s splošnim aktom. Vendar je dopustno izvesti prevzem delavcev tudi v primerih, ko ta ni konkretno opredeljen v splošnem aktu, če je prišlo do ukinitve določene dejavnosti ali organizacijske enote, pri tem pa je moral delodajalec zagotoviti delavcem, ki so iz tega razloga izgubili delo, zaposlitev na delovnih mestih, ki ustrezajo njihovi strokovni izobrazbi, znanju in zmožnostim ter upoštevati njihovo neprekinjeno delovno dobo, kot da ni bilo spremembe zaposlitve.
prenehanje delovnega razmerja - uvedba stečaja med odpovednim rokom zaradi trajnega viška - regres - pravica do izrabe letnega dopusta
1. Delavec nima pravice do izplačila odpravnine, ki bi mu pripadala kot trajno presežnemu delavcu, če je zoper delodajalca uveden stečajni postopek v času odpovednega roka šestih mesecev. V tem primeru delavcu preneha delovno razmerje v posledici uvedbe stečajnega postopka in ne kot trajno presežnemu delavcu po 12. tč. 1. odst. 100. čl. ZDR oz. 36. čl. ZDR.
2. Pravica delavca do regresa za letni dopust za leto 1995 ni vezana na dejansko izrabo letnega dopusta, ampak zgolj na pravico do izrabe letnega dopusta.
ZDDO člen 30, 41, 45/1, 45/1-1, 72, 30, 41, 45/1, 45/1-1, 72. ZTPDR člen 17, 80, 83, 17, 80, 83.
razporeditev na drugo delovno mesto - uradna oseba
Podani so razlogi za razporeditev delavca na drugo delovno mesto, če je bil delavec prerazporejen zato, ker je zaradi storitve hujše kršitve delovne obveznosti, zaradi katere je bil disciplinsko obravnavan in mu je bil izrečen ukrep, prišlo do nezaupanja med sodelavci in nadrejenimi. Zaupanje v zakonitost dela delavca kot uradne osebe, ki je odgovoren za odločitve in nadzor v uradnih postopkih njemu podrejenih, je predpogoj za to, da delovni proces normalno poteka, zato je razporeditev, izvedena z namenom, da se zagotovi nemoteno delo organa oz. izvrševanje nalog državnega organa, zakonita in skladna s 30. členom ZDDO.
ZPP (1977) člen 166, 166/3, 166, 166/3. ZDR člen 17, 17/1, 17/2, 18, 18/1, 17, 17/1, 17/2, 18, 18/1. ZDSS člen 23, 23.
prenehanje delovnega razmerja za določen čas - transformacija delovnega razmerja - prenehanje delovnega razmerja
Delavcu ne more s potekom časa zakonito prenehati nezakonito podaljšano delovno razmerje za določen čas, ker se šteje, da je delovno razmerje, ki je bilo sklenjeno za določen čas iz razlogov na strani delodajalca, že od začetka sklenjeno za nedoločen čas.
sodba na podlagi izostanka - sprememba tožbe na naroku za glavno obravnavo
Če tožnik na glavni obravnavi modificira tožbeni zathevek tako, da poleg ugotovitve obstoja delovnega razmerja (iz prvotne tožbe) zahteva še razveljavitev sklepa direktorja tožene stranke o prenehanju delovnega razmerja, mora sodišče narok preložiti in o spremembi tožbe seznaniti toženo stranko, zato v tem primeru ne more izdati sodbe zaradi izostanka.
ZZZPB člen 21, 21. ZPP (1977) člen 166, 166/3, 166, 166/3. ZDR člen 36f, 36f.
odpravnina po 36. f členu ZDR - osnova za odpravnino
Osnova za izračun odpravnine trajno presežnemu delavcu je povprečna plača v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem delovnega razmerja, t.j. povprečna plača delavca v zadnjih treh mesecih dela pri delodajalcu.