poškodovanje tuje stvari - opuščena premična stvar
Neregistriran osebni avtomobil ne predstavlja opuščene premične stvari v smislu 1. odst. 32. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih. Lastništvo osebnega avtomobila se namreč izkazuje s kupno pogodbo za vozilo, medtem ko je registracija namenjena le pridobitvi pravice do uporabe tega vozila v cestnem prometu. Da za opuščeno stvar ni šlo, pa je moč trditi tudi na podlagi gotove okoliščine, da je bilo vozilo parkirano v neposredni bližini oškodovančeve hiše oziroma na skupnem dvorišču. Odločitev sodišča prve stopnje, da je obdolženec poškodoval tujo premično stvar je tedaj pravilna.
ZTPDR člen 73, 73/1. ZVD člen 44, 46. ZVZD člen 36.
kršitev delovnih obveznosti - disciplinski postopek - odklonitev delovnega naloga - opis del in nalog
Če se je tožnik - šofer, ki je hotel priti do svojega avtobusa v hali, v kateri so bili v zimskem časi parkirani avtobusi, samovoljno odločil uporabiti diagonalno pot in pri tem ni niti poskušal prižgati luči, moral pa bi iti po drugi poti in sproti prižigati luči, je ravnal skrajno malomarno in lahkomiselno in v nasprotju s skrbnostjo, ki se pričakuje od povprečno razgledanega odraslega človeka, zlasti ker je vedel za kanale oziroma jaške, ki se nahajajo v hali.
ZLPP člen 25a. SKPG člen 33. ZPP (1977) člen 370. ZIOD91.
plača - razlika v plači - izplačilo razlike v plači v gotovini - izdaja potrdil po ZLPP - omejitvena zakonodaja
Delavec je upravičen do razlike v plači v gotovini le do višine, ki jo dopušča zakonodaja (do 28. 2. 1992) oziroma do višine 80 % plače po kolektivni pogodbi, če so bile plače zakonito znižane, ne pa do višine plače, ki je razvidna iz listin, ki so bile izdane v postopku lastninskega preoblikovanja. ZLPP in na njegovi podlagi izdana Uredba o izdajanju in upoštevanju potrdil na podlagi neizplačanega neto dela osnovne plače, ne urejata gotovinskega izplačila plač in glede tega ne posegata v določbe ZIOD91.
V primeru, ko storilec vzame neznancu nahrbtnik s celotno vsebino, ni mogoče trditi, da je vedel, kaj je v njem in da mu je tedaj šlo za to, da si prilasti stvar le majhne vrednosti. Glede na to, da subjektivni element takoimenovanega kaznivega dejanja "majhne tatvine" tedaj ni podan, je sprejeta kvalifikacija dejanja po 1. in ne po 2. odst. 211. člena KZ pravilna, ne glede na to, da upoštevaje čas storitve kaznivega dejanja, vrednost ukradene stvari ni presegla mejnega zneska, odločilnega za kvalifikacijo kaznivega dejanja tatvine po 1. odst. 211. člena KZ.
Poledenel betonski pločnik ob stanovanjskem objektu (v lasti delodajalca, v katerem so bivali njegovi delavci), je nevarna stvar. Tožnik je soodgovoren za škodo, ki jo je utrpel zaradi padca na poledenelem betonskem pločniku, če pri hoji ni bil dovolj pazljiv in previden.
Z izrečenimi besedami (nemška kurba, nemška svinja, prasica), navedenimi v opisu dejanja v izreku sodbe sodišča prve stopnje je obdolženec podal negativno vrednostno sodbo o zasebni tožilki ter jo s tem razžalil.
SKPG-93 člen 33, 33/2. ZDR člen 5, 5/3, 5/4. ZPP člen 2, 2/1. ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-13, 180, 180/1.
razporeditev sindikalnega zaupnika
Sindikat mora biti na podlagi določbe 2. odst. 33. člena SKPG-93 obvezno pozvan k izdaji soglasja k razporeditvi sindikalnega zaupnika na drugo delovno mesto, sicer je sklep delodajalca nezakonit.
Sodišče prve stopnje lahko šele po preteku 4 mesecev od dneva začetka mirovanja postopka ustavi postopek, ker nobena stranka ni predlagala nadaljevanja. Če odloči o ustavitvi pred potekom 4 mesečnega roka, je taka odločitev preuranjena in nezakonita.
ZPP (1977) člen 368, 368. ZDR člen 36, 36b, 36c, 36e, 36e/2, 36, 36b, 36c, 36e, 36e/2.
prenehanje delovnega razmerja - trajni presežek - upoštevanje kriterija delovne uspešnosti - odsotnost delavca v času sprejemanja programa o reševanju presežnih delavcev
Delavčeva delovna uspešnost se lahko ugotavlja tudi za čas pred nastopom bolniškega staleža, ko je delavec delal, če se tudi ostali primerljivi delavci ocenjujejo za isto obdobje. Zato delavčeva odsotnost v času sprejemanja programa reševanja trajno presežnih delavcev ne more vplivati na objektivnost ocene njegove delovne uspešnosti.
Hitrost vožnje, ki je občutno presegala na tem delu ceste dovoljeno hitrost in ki je bila povsem neprilagojena razmeram na vozišču (makadamsko vozišče, ovinek) je tako tehtna obteževalna okoliščina, da ne opravičuje izreka kazenske sankcije opozorilne narave.
Obdolženec je tujec, ki na ozemlju Republike Slovenije sploh nima prijavljenega prebivališča, svoje bivanje na ozemlju Republike Slovenije pa je izrabil za izvrševanje kaznivih dejanj (z uporabo ponarejenih dokumentov je na območju Republike Slovenije celo ustanovil podjetje), zato je sodišče prve stopnje obdolžencu utemeljeno izreklo stransko kazen izgona tujca iz države.
Čeprav so za izdajo zamudne sodbe izpolnjene predpostavke tako na strani tožeče stranke kot tudi na strani tožene stranke, pa takšne sodbe ni mogoče izdati, če predpostavke niso izpolnjene na strani sodišča (prve stopnje). Stroge posledice, ki za toženo stranko nastanejo na podlagi zamudne sodbe, namreč lahko nastopijo le, če je sodišče pravilno izpeljalo postopek; torej le, če je razpisalo prvi narok za glavno obravnavo.
Kakor hitro je pooblaščenec nehal delovati za svojo stranko (kar je sodišču naznanil z odpovedjo pooblastila), mora sodišče opravljati dejanja le neposredno nasproti stranki, ne pa nasproti njenemu (bivšemu) pooblaščencu.
Za sodišče je odločilen trenutek, ko odpoved začne učinkovati v zunanjem razmerju, ne pa trenutek, ko preneha učinkovati v notranjem (pogodbenem) razmerju (med stranko in njenim pooblaščencem).
ZPP (1977) člen 370, 370. ZDR člen 18, 18/1, 18, 18/1.
transformacija delovnega razmerja
V kolikor delodajalec zanemari ugotovitev, kdaj delavcu preneha delovno razmerje za določen čas in delavec ostane na delu tudi po času, ko bi mu moralo delovno razmerje prenehati, se delovno razmerje, sklenjeno za določen čas, spremeni v delovno razmerje za nedoločen čas.
ZPP (1977) člen 365, 365/2, 368, 365, 365/2, 368. ZTPDR člen 15, 15.
prevzem delavca - ureditev v splošnem aktu
15. člen ZTPDR, ki ureja prevzem delavcev, napotuje na konkretnejšo ureditev pogojev in primerov prevzema s splošnim aktom. Vendar je dopustno izvesti prevzem delavcev tudi v primerih, ko ta ni konkretno opredeljen v splošnem aktu, če je prišlo do ukinitve določene dejavnosti ali organizacijske enote, pri tem pa je moral delodajalec zagotoviti delavcem, ki so iz tega razloga izgubili delo, zaposlitev na delovnih mestih, ki ustrezajo njihovi strokovni izobrazbi, znanju in zmožnostim ter upoštevati njihovo neprekinjeno delovno dobo, kot da ni bilo spremembe zaposlitve.
ZDDO člen 30, 41, 45/1, 45/1-1, 72, 30, 41, 45/1, 45/1-1, 72. ZTPDR člen 17, 80, 83, 17, 80, 83.
razporeditev na drugo delovno mesto - uradna oseba
Podani so razlogi za razporeditev delavca na drugo delovno mesto, če je bil delavec prerazporejen zato, ker je zaradi storitve hujše kršitve delovne obveznosti, zaradi katere je bil disciplinsko obravnavan in mu je bil izrečen ukrep, prišlo do nezaupanja med sodelavci in nadrejenimi. Zaupanje v zakonitost dela delavca kot uradne osebe, ki je odgovoren za odločitve in nadzor v uradnih postopkih njemu podrejenih, je predpogoj za to, da delovni proces normalno poteka, zato je razporeditev, izvedena z namenom, da se zagotovi nemoteno delo organa oz. izvrševanje nalog državnega organa, zakonita in skladna s 30. členom ZDDO.
ZPP (1977) člen 353, 353/1, 353/1-2, 368, 353, 353/1, 353/1-2, 368. ZPPSL člen 60, 60/2, 160, 60, 60/2, 160.
plača - prisilna poravnava
Prisilna poravnava glede na določbo 160. člena ZPPSL ne vpliva na višino obveznosti, ki jih ima delodajalec do delavca iz naslova plačila nadomestila plače v višini do izhodiščnih plač po kolektivni pogodbi, ki se poravnajo kot stroški stečajnega postopka. Za tista nadomestila plače, ki to višino presegajo, pa veljajo pogoji prisilne poravnave.
sodba na podlagi izostanka - sprememba tožbe na naroku za glavno obravnavo
Če tožnik na glavni obravnavi modificira tožbeni zathevek tako, da poleg ugotovitve obstoja delovnega razmerja (iz prvotne tožbe) zahteva še razveljavitev sklepa direktorja tožene stranke o prenehanju delovnega razmerja, mora sodišče narok preložiti in o spremembi tožbe seznaniti toženo stranko, zato v tem primeru ne more izdati sodbe zaradi izostanka.
Delovna knjižica je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa. Zato je delodajalec v postopku ugotavljanja trajno presežnih delavcev delavcu lahko izhajal iz podatkov takšne listine glede strokovne izobrazbe.