SKPG-93 člen 33, 33/2. ZDR člen 5, 5/3, 5/4. ZPP člen 2, 2/1. ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-13, 180, 180/1.
razporeditev sindikalnega zaupnika
Sindikat mora biti na podlagi določbe 2. odst. 33. člena SKPG-93 obvezno pozvan k izdaji soglasja k razporeditvi sindikalnega zaupnika na drugo delovno mesto, sicer je sklep delodajalca nezakonit.
poškodovanje tuje stvari - opuščena premična stvar
Neregistriran osebni avtomobil ne predstavlja opuščene premične stvari v smislu 1. odst. 32. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih. Lastništvo osebnega avtomobila se namreč izkazuje s kupno pogodbo za vozilo, medtem ko je registracija namenjena le pridobitvi pravice do uporabe tega vozila v cestnem prometu. Da za opuščeno stvar ni šlo, pa je moč trditi tudi na podlagi gotove okoliščine, da je bilo vozilo parkirano v neposredni bližini oškodovančeve hiše oziroma na skupnem dvorišču. Odločitev sodišča prve stopnje, da je obdolženec poškodoval tujo premično stvar je tedaj pravilna.
ZTPDR člen 73, 73/1. ZVD člen 44, 46. ZVZD člen 36.
kršitev delovnih obveznosti - disciplinski postopek - odklonitev delovnega naloga - opis del in nalog
Če se je tožnik - šofer, ki je hotel priti do svojega avtobusa v hali, v kateri so bili v zimskem časi parkirani avtobusi, samovoljno odločil uporabiti diagonalno pot in pri tem ni niti poskušal prižgati luči, moral pa bi iti po drugi poti in sproti prižigati luči, je ravnal skrajno malomarno in lahkomiselno in v nasprotju s skrbnostjo, ki se pričakuje od povprečno razgledanega odraslega človeka, zlasti ker je vedel za kanale oziroma jaške, ki se nahajajo v hali.
Ker je sodišče ugotovilo, da je predlagatelj užival zgornji del meje, je pravilno določilo mejo po zadnji mirni posesti. V delu, v katerem ni moglo ugotoviti drugega izhodišča, pa je pravilno odločilo po pravični oceni.
Poledenel betonski pločnik ob stanovanjskem objektu (v lasti delodajalca, v katerem so bivali njegovi delavci), je nevarna stvar. Tožnik je soodgovoren za škodo, ki jo je utrpel zaradi padca na poledenelem betonskem pločniku, če pri hoji ni bil dovolj pazljiv in previden.
Obdolženec je tujec, ki na ozemlju Republike Slovenije sploh nima prijavljenega prebivališča, svoje bivanje na ozemlju Republike Slovenije pa je izrabil za izvrševanje kaznivih dejanj (z uporabo ponarejenih dokumentov je na območju Republike Slovenije celo ustanovil podjetje), zato je sodišče prve stopnje obdolžencu utemeljeno izreklo stransko kazen izgona tujca iz države.
Administrativnih oz. režijskih del praviloma ni mogoče normirati, zato je potrebno delovno uspešnost oceniti, kar lahko storijo le neposredno nadrejeni delavci. Vsaka ocena, ki jo poda nadrejeni o delavcu, je nujno subjektivna. Varovalo med dopustno realno oceno in nedopustno, s katero se delodajalec želi rešiti delavca iz drugih razlogov, je ocenjevanje, ki se uporablja dlje časa in usklajevanje predlaganih ocen z drugimi vodji.
Tožena stranka je ravnala zakonito, ko je za oceno delovne uspešnosti uporabila ocene iz modela vrednotenja del, ki vsebujejo tudi kriterije kvalitete opravljenega dela kot element razvrstitve delavcev v razrede, zato ni bila dolžna posebej izdelati kriterijev za ocenjevanje delovne uspešnosti za potrebe razreševanje presežnih delavcev.
Sodišče prve stopnje lahko šele po preteku 4 mesecev od dneva začetka mirovanja postopka ustavi postopek, ker nobena stranka ni predlagala nadaljevanja. Če odloči o ustavitvi pred potekom 4 mesečnega roka, je taka odločitev preuranjena in nezakonita.
ZPP (1977) člen 368, 368. ZDR člen 36, 36b, 36c, 36e, 36e/2, 36, 36b, 36c, 36e, 36e/2.
prenehanje delovnega razmerja - trajni presežek - upoštevanje kriterija delovne uspešnosti - odsotnost delavca v času sprejemanja programa o reševanju presežnih delavcev
Delavčeva delovna uspešnost se lahko ugotavlja tudi za čas pred nastopom bolniškega staleža, ko je delavec delal, če se tudi ostali primerljivi delavci ocenjujejo za isto obdobje. Zato delavčeva odsotnost v času sprejemanja programa reševanja trajno presežnih delavcev ne more vplivati na objektivnost ocene njegove delovne uspešnosti.
Hitrost vožnje, ki je občutno presegala na tem delu ceste dovoljeno hitrost in ki je bila povsem neprilagojena razmeram na vozišču (makadamsko vozišče, ovinek) je tako tehtna obteževalna okoliščina, da ne opravičuje izreka kazenske sankcije opozorilne narave.
V primeru, ko storilec vzame neznancu nahrbtnik s celotno vsebino, ni mogoče trditi, da je vedel, kaj je v njem in da mu je tedaj šlo za to, da si prilasti stvar le majhne vrednosti. Glede na to, da subjektivni element takoimenovanega kaznivega dejanja "majhne tatvine" tedaj ni podan, je sprejeta kvalifikacija dejanja po 1. in ne po 2. odst. 211. člena KZ pravilna, ne glede na to, da upoštevaje čas storitve kaznivega dejanja, vrednost ukradene stvari ni presegla mejnega zneska, odločilnega za kvalifikacijo kaznivega dejanja tatvine po 1. odst. 211. člena KZ.
Kakor hitro je pooblaščenec nehal delovati za svojo stranko (kar je sodišču naznanil z odpovedjo pooblastila), mora sodišče opravljati dejanja le neposredno nasproti stranki, ne pa nasproti njenemu (bivšemu) pooblaščencu.
Za sodišče je odločilen trenutek, ko odpoved začne učinkovati v zunanjem razmerju, ne pa trenutek, ko preneha učinkovati v notranjem (pogodbenem) razmerju (med stranko in njenim pooblaščencem).
Čeprav so za izdajo zamudne sodbe izpolnjene predpostavke tako na strani tožeče stranke kot tudi na strani tožene stranke, pa takšne sodbe ni mogoče izdati, če predpostavke niso izpolnjene na strani sodišča (prve stopnje). Stroge posledice, ki za toženo stranko nastanejo na podlagi zamudne sodbe, namreč lahko nastopijo le, če je sodišče pravilno izpeljalo postopek; torej le, če je razpisalo prvi narok za glavno obravnavo.
prenehanje delovnega razmerja - neopravičen izostanek z dela
Delavkine odsotnosti z dela po zaprtju poslovnega prostora in brez ustrezne pisne razporeditve delodajalca na drugo delovno mesto na drugi lokaciji, ni mogoče šteti za neupravičeno, ker delavka z dela ni izostala po lastni volji ali krivdi, in ji delovno razmerje po 6. tč. 1. odst. 100. člena ZDR ni moglo zakonito prenehati.
ZPP (1977) člen 166, 166/3, 166, 166/3. ZDR člen 35, 35/5, 35, 35/5.
trajni tehnološki presežek - sodelovanje sindikata pri sprejemu programa razreševanja presežnih delavcev
Ne gre za bistveno kršitev pravil postopka, če delodajalec pri sprejemanju programa razreševanja trajnih presežkov ni v pisni obliki posredoval programa sindikatu oz svetu delavcev, če je pri samem sprejemanju programa sindikat sodeloval, vendar ni odigral svoje vloge in se ni aktivno vključil v postopek, ampak je ostalo le pri medsebojnem informiranju. Tudi če sodelovanje sindikata ne bi bilo zagotovljeno, bi lahko šlo le za relativno bistveno kršitev pravil postopka (ne pa absolutno), kar pomeni, da bi bilo treba ugotavljati, ali je ta pomanjkljivost bistveno vplivala ali bi lahko vplivala na zakonitost sprejema programa in na zakonitost individualnega sklepa o prenehanju delovnega razmerja.
ZPP (1977) člen 365, 365/2, 368, 365, 365/2, 368. ZTPDR člen 15, 15.
prevzem delavca - ureditev v splošnem aktu
15. člen ZTPDR, ki ureja prevzem delavcev, napotuje na konkretnejšo ureditev pogojev in primerov prevzema s splošnim aktom. Vendar je dopustno izvesti prevzem delavcev tudi v primerih, ko ta ni konkretno opredeljen v splošnem aktu, če je prišlo do ukinitve določene dejavnosti ali organizacijske enote, pri tem pa je moral delodajalec zagotoviti delavcem, ki so iz tega razloga izgubili delo, zaposlitev na delovnih mestih, ki ustrezajo njihovi strokovni izobrazbi, znanju in zmožnostim ter upoštevati njihovo neprekinjeno delovno dobo, kot da ni bilo spremembe zaposlitve.
ZPP (1977) člen 353, 353/1, 353/1-2, 368, 353, 353/1, 353/1-2, 368. ZPPSL člen 60, 60/2, 160, 60, 60/2, 160.
plača - prisilna poravnava
Prisilna poravnava glede na določbo 160. člena ZPPSL ne vpliva na višino obveznosti, ki jih ima delodajalec do delavca iz naslova plačila nadomestila plače v višini do izhodiščnih plač po kolektivni pogodbi, ki se poravnajo kot stroški stečajnega postopka. Za tista nadomestila plače, ki to višino presegajo, pa veljajo pogoji prisilne poravnave.
sodba na podlagi izostanka - sprememba tožbe na naroku za glavno obravnavo
Če tožnik na glavni obravnavi modificira tožbeni zathevek tako, da poleg ugotovitve obstoja delovnega razmerja (iz prvotne tožbe) zahteva še razveljavitev sklepa direktorja tožene stranke o prenehanju delovnega razmerja, mora sodišče narok preložiti in o spremembi tožbe seznaniti toženo stranko, zato v tem primeru ne more izdati sodbe zaradi izostanka.
ZPP (1977) člen 166, 166/3, 166, 166/3. ZDR člen 17, 17/1, 17/2, 18, 18/1, 17, 17/1, 17/2, 18, 18/1. ZDSS člen 23, 23.
prenehanje delovnega razmerja za določen čas - transformacija delovnega razmerja - prenehanje delovnega razmerja
Delavcu ne more s potekom časa zakonito prenehati nezakonito podaljšano delovno razmerje za določen čas, ker se šteje, da je delovno razmerje, ki je bilo sklenjeno za določen čas iz razlogov na strani delodajalca, že od začetka sklenjeno za nedoločen čas.