ZPP (1977) člen 166, 166/3, 166, 166/3. ZDR člen 17, 17/1, 17/2, 18, 18/1, 17, 17/1, 17/2, 18, 18/1. ZDSS člen 23, 23.
prenehanje delovnega razmerja za določen čas - transformacija delovnega razmerja - prenehanje delovnega razmerja
Delavcu ne more s potekom časa zakonito prenehati nezakonito podaljšano delovno razmerje za določen čas, ker se šteje, da je delovno razmerje, ki je bilo sklenjeno za določen čas iz razlogov na strani delodajalca, že od začetka sklenjeno za nedoločen čas.
ZPP (1977) člen 166, 166/3, 166, 166/3. ZDR člen 35, 35/5, 35, 35/5.
trajni tehnološki presežek - sodelovanje sindikata pri sprejemu programa razreševanja presežnih delavcev
Ne gre za bistveno kršitev pravil postopka, če delodajalec pri sprejemanju programa razreševanja trajnih presežkov ni v pisni obliki posredoval programa sindikatu oz svetu delavcev, če je pri samem sprejemanju programa sindikat sodeloval, vendar ni odigral svoje vloge in se ni aktivno vključil v postopek, ampak je ostalo le pri medsebojnem informiranju. Tudi če sodelovanje sindikata ne bi bilo zagotovljeno, bi lahko šlo le za relativno bistveno kršitev pravil postopka (ne pa absolutno), kar pomeni, da bi bilo treba ugotavljati, ali je ta pomanjkljivost bistveno vplivala ali bi lahko vplivala na zakonitost sprejema programa in na zakonitost individualnega sklepa o prenehanju delovnega razmerja.
ZPP (1977) člen 166, 166/1, 365, 365/2, 166, 166/1, 365, 365/2. ZDR člen 18, 18/1, 18, 18/1.
transformacija delovnega razmerja
Če delavec ostane na delu tudi po dnevu, ko bi mu po pogodbi o zaposlitvi za določen čas moralo delovno razmerje prenehati, ne da bi ga delodajalec o izteku delovnega razmerja obvestil, niti mu ponudil v podpis nove pogodbe o zaposlitvi za določen čas na podlagi sklepa o izbiri, se delavcu po samem zakonu delovno razmerje za določen čas spremeni v delovno razmerje za nedoločen čas.
ZPP (1977) člen 353, 353/1, 353/1-2, 368, 353, 353/1, 353/1-2, 368. ZPPSL člen 60, 60/2, 160, 60, 60/2, 160.
plača - prisilna poravnava
Prisilna poravnava glede na določbo 160. člena ZPPSL ne vpliva na višino obveznosti, ki jih ima delodajalec do delavca iz naslova plačila nadomestila plače v višini do izhodiščnih plač po kolektivni pogodbi, ki se poravnajo kot stroški stečajnega postopka. Za tista nadomestila plače, ki to višino presegajo, pa veljajo pogoji prisilne poravnave.
ZDDO člen 30, 41, 45/1, 45/1-1, 72, 30, 41, 45/1, 45/1-1, 72. ZTPDR člen 17, 80, 83, 17, 80, 83.
razporeditev na drugo delovno mesto - uradna oseba
Podani so razlogi za razporeditev delavca na drugo delovno mesto, če je bil delavec prerazporejen zato, ker je zaradi storitve hujše kršitve delovne obveznosti, zaradi katere je bil disciplinsko obravnavan in mu je bil izrečen ukrep, prišlo do nezaupanja med sodelavci in nadrejenimi. Zaupanje v zakonitost dela delavca kot uradne osebe, ki je odgovoren za odločitve in nadzor v uradnih postopkih njemu podrejenih, je predpogoj za to, da delovni proces normalno poteka, zato je razporeditev, izvedena z namenom, da se zagotovi nemoteno delo organa oz. izvrševanje nalog državnega organa, zakonita in skladna s 30. členom ZDDO.
sodba na podlagi izostanka - sprememba tožbe na naroku za glavno obravnavo
Če tožnik na glavni obravnavi modificira tožbeni zathevek tako, da poleg ugotovitve obstoja delovnega razmerja (iz prvotne tožbe) zahteva še razveljavitev sklepa direktorja tožene stranke o prenehanju delovnega razmerja, mora sodišče narok preložiti in o spremembi tožbe seznaniti toženo stranko, zato v tem primeru ne more izdati sodbe zaradi izostanka.
Delovna knjižica je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa. Zato je delodajalec v postopku ugotavljanja trajno presežnih delavcev delavcu lahko izhajal iz podatkov takšne listine glede strokovne izobrazbe.
Kolektivna pogodba za črno in barvasto metalurgijo in livarne ter kovinsko in elektroindustrijo Slovenije člen 2, 2/4, 62.
izplačilo razlike plače - delavec s posebnimi pooblastili - vezanost na direktorjevo plačo
Po pogodbi o zaposlitvi je bila plača tožnika kot delavca s posebnimi pooblastili vezana na plačo direktorja, zato tožnik ne more zahtevati zvišanja plače ob upoštevanju odstotka zvišanja plač ostalim delavcem, ki so imeli plače po kolektivni pogodbi dejavnosti.
V tej zadevi obravnavani pravdni stroški se po pritožbeni trditvi nanašajo na terjatev, ki je bila prijavljena in obravnavana v postopku prisilne poravnave. Taka terjatev za pravdne stroške bi se štela za ugotovljeno (in bi nanjo učinkovala sklenjena prisilna poravnava) samo v primeru, da bi šlo za terjatev, ki bi temeljila na izvršljivi odločbi.
Pritožbo zoper sodbo lahko poda druga oz. drugače označena tožeča stranka, ki je nastala s spojitvijo s prvotoženo tožečo stranko (ki je navedena v sodbi), če je njena pravna naslednica.
Zahtevani predujem stroškov 300.000,00 SIT je previsok, saj je predlagatelj stečaja sam dolžnik in bo tako edini izdatek objava oklica o začetku stečaja v Uradnem listu. Po podatkih iz predloga pri dolžniku obstaja tudi nekaj aktive, skupno za nekaj več kot 3,000.000,00 SIT v obliki terjatev, zalog in opreme, ki bo ob vnovčitvi pokrila vsaj nekaj nadaljnjih stečajnih stroškov in morebiti še nekaj upniških terjatev.
ZPP (1977) člen 342, 354, 354/10, 342, 354, 354/10. ZOR člen 200, 200.
opredelitev tožene stranke - oznaka PE (poslovna enota)
Pristavek PE (poslovna enota) v firmi tožene stranke ni odločilen in ne zavaja. Čeprav je tožnik opredelil firmo tožene stranke tako, da je navedel tudi poslovno enoto, ki pa ni pravna oseba in nima pravne sposobnosti, ne gre za nejasno opredelitev tožene stranke in za absolutno bistveno kršitev določb postopka, temveč za napako, ki jo lahko sodišče prve stopnje na podlagi določbe 342. čl. ZPP vsak čas popravi.
Uveljavitev odškodninskega zahtevka proti zavarovalnici povzročitelja škode ni tak poslovni dogodek, ki bi ga upnik lahko uveljavljal s fakturo, zato izdana faktura torej nima tistih lastnosti, da bi veljavno služila kot podlaga iz člena 23 Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ, saj ne gre za listino iz medsebojnega poslovanja in zato nima lastnosti verodostojne listine.
vložitev predloga za nadaljevanje prekinjenega postopka
V določbi člena 144/1 Zakona o prisilni poravnavi in stečaju - ZPPSL,je določen 15-dnevni rok za začetek postopka ugotovitve prerekane terjatve, isti rok pa velja tudi za vložitev predloga za nadaljevanje prekinjenega postopka
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL20903
KZ člen 22, 217, 217/1, 22, 217, 217/1. ZKP člen 358, 358-3, 358, 358-3.
poskus goljufije - oprostitev - dokaz
Le v primeru, če bi sodišče ugotovilo, da nastala na vozilu obdolženca škoda, pa bi bilo ugotovljeno, da sta obdolženca to dejstvo zavarovalnici lažno zatrjevala z namenom, da bi zavarovalnica iz naslova avtomobilskega zavarovanja obdolženemu S.R. izplačala škodo, bi bili podani znaki tk. im. zavarovalniške goljufije.
Določba v najemni pogodbi, da najemnik nima pravice do povrnitve vlaganj, če je prišlo do prenehanja najema po njegovi krivdi, zavezuje najemnika tudi v razmerju z denacionalizacijskim upravičencem, ki mu je bila stvar vrnjena in ki je zato vstopil na mesto najemodajalca.
Vsak, ki je napaden, ima pravico, da se brani. Tega dejstva ne more ovreči vedenje storilca, da se žrtev vdaja prekomernemu uživanju alkoholnih pijač in da je v takšnem stanju agresivna.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL21628
KZ člen 54, 54. ZKP člen 506, 506/4, 506, 506/4.
preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve obveznosti
Sodišče prve stopnje mora v postopku za preklic pogojne obsodbe ob ugotovitvi, da obsojenec ni izpolnil naložene mu obveznosti, ugotoviti razloge, iz katerih obveznost ni bila izpolnjena.
ZPP (1977) člen 244, 244/1, 244/3, 244, 244/1, 244/3.
dokazi in izvajanje dokazov - priča - dokazna ocena
Zaradi presoje verodostojnosti izpovedbe v tem sporu zaslišane zastopnice tožeče stranke, je bilo sodišče dolžno zakoniti zastopnici predočiti tudi njeno neskladno izpovedbo v kazenskem postopku glede pooblastil osebi Č. in prav tako presojati tudi verodostojnost izpovedbe osebe Č. v tem postopku glede na njegovo izpovedbo v kazenskem postopku po potrebi pa opraviti tudi njuno soočenje (1. in 3. odst. 244. čl. ZPP).
Sodišče doslej ni v zadostni meri raziskalo okoliščin sklenitvene faze med strankama sporne narave posla. Ob pomanjkanju pisnih dokazov, iz katerih bi bilo z gotovostjo sklepati na pravno naravo posla, bo zato z zaslišanjem skleniteljev posla o dogovorjenih bistvenih sestavinah posla mogoče odločati o utemeljenosti tožbenega zahtevka, temelječega na zatrjevani kupoprodajni pogodbi.