Dejstvo, da je obsojenka pridobitno sposobna in zaposlena, da ima torej redne dohodke in premoženje (avto), ter da nima preživninskih obveznosti ter ob tem, da je obveznost plačila nastala že pred desetimi meseci, ne pomenijo takšnih spremenjenih okoliščin, ki bi lahko vplivale na spremembo odločbe o plačilu stroškov v višini 61.350,00 SIT niti v smeri obročnega odplačevanja, sploh pa ne oprostitve plačila le-teh. S plačilom teh stroškov namreč preživljanje obsojenke ne more biti ogroženo, kar je po določbi 4. odstavka 95. člena ZKP pogoj za oprostitev.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL21628
KZ člen 54, 54. ZKP člen 506, 506/4, 506, 506/4.
preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve obveznosti
Sodišče prve stopnje mora v postopku za preklic pogojne obsodbe ob ugotovitvi, da obsojenec ni izpolnil naložene mu obveznosti, ugotoviti razloge, iz katerih obveznost ni bila izpolnjena.
Menična obveznost je samostojna (ne pa akcesorna), enostranska in abstraktna, to slednje pomeni, da regresni zavezanci iz menice ne morejo uveljavljati ugovorov iz pogodbenega razmerja, sklenjenega pred ali ob izdaji menice. Akcesornosti tudi ni.
Za bianco menico, kakršno so toženci (prvotoženec kot trasant, drugo in tretjetoženca pa kot menična poroka), izdali tožnici, zadoščajo podpisi zavezancev na blanketu menice, vse ostale sestavine v njej pa je po pooblastilu za izpolnitev imetnik menice smel vpisati sam.
vrnitev denarnega nadomestila za čas brezposelnosti
V primeru nezakonitega prenehanja delovnega razmerja je delavec tisti, ki je zavezan k vrnitvi prejetega nadomestila zaradi brezposelnosti zavodu za zaposlovanje. Delodajalec je dolžan delavcu povrniti celotno nadomestilo plače, katerega ni prejel zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, čeprav je delavec v času sodnega postopka prejemal denarno nadomestilo od zavoda za zaposlovanje.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 368, 354, 354/2, 368. ZDSS člen 4, 4/2, 4, 4/2. ZTPDR člen 80, 80. ZObr člen 109, 109/1, 109, 109/1.
zavrženje tožbe - razporeditev delavcev
Tožnik (delavec MORS) ne more v sodnem postopku s tožbo zahtevati razporeditve na drugo delovno mesto, tudi če zanj izpolnjuje vse zahtevane pogoje, saj je razporejanje delavca v izključni domeni delodajalca. Delavec lahko uveljavlja sodno varstvo le v primeru objave delovnega mesta po 84. členu ZTPDR, brez razpisa pa svoje razporeditve ne more zahtevati, zato se takšna tožba zavrže.
Delavcu se lahko izreče najstrožji disciplinski ukrep, če mu je bil predhodno že dvakrat izrečen disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja, katerega izvršitev je bila pogojno odložena, pa je kljub temu ponovno storil dve hujši kršitvi delovnih obveznosti po 1. odstavku 45. člena ZDDO.
ZPP (1977) člen 380, 380-2, 380, 380-2. ZDR člen 105, 105. ZTPDR člen 70, 71, 72, 72/2, 73, 74, 83, 70, 71, 72, 72/2, 73, 74, 83.
sklep delodajalca o odškodninski odgovornosti delavca - aktivna legitimacija delavca
1. Delavec ni aktivno legitimiran za izpodbijanje sklepov delodajalca o njegovi odškodninski odgovornosti, ki jih delodajalec izda v postopku ugotavljanja višine in povzročitelja škode po določbah 70. do 74. čl. ZTPDR. 2. 72. čl. ZTPDR daje aktivno legitimacijo za sprožitev spora delodajalcu in ne delavcu, če delavec v 3 mesecih ne povrne škode, ugotovljene s sklepom pristojnega organa. 3. Predhodni postopek pri delodajalcu je procesna predpostavka za sprožitev spora pred sodiščem.
Delavec se lahko le s pismeno izjavo odpove pravici do odpravnine zaradi prenehanja delovnega razmerja kot trajnega viška. Ustna odpoved bi bila upoštevna le v primeru, če bi bila nesporna.
ZPP člen 352, 365, 365/2, 368, 352, 365, 365/2, 368.
nova dejstva in novi dokazi v pritožbenem postopku
V zvezi s pritožbenim razlogom zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja je lahko utemeljen le ustrezno obrazložen predlog za izvedbo novega dokaza, na podlagi katerega bi lahko bilo ugotovljeno drugačno pravno relevantno dejansko stanje. Če v pritobži predlaga toženec zaslišanje dodatne priče, ki je njegova sorodnica, ne da bi povedal, kako je bila priča v spornem dogodku udeležena in ne utemelji svojega dokaznega predloga tako, da bi lahko zaslišanje te priče bistveno prispevalo k drugačni ugotovitvi pravno - relevantnih dejstev, ki so bila podlaga za izpodbijano sodbo, teh pritožbenih navedb ni mogoče upoštevati.
ZPP (1977) člen 354, 354/2. Kolektivna pogodba med delavci in podjetji drobnega gospodarstva člen 47.
službena pot - izplačilo dnevnic
Delavec - voznik tovornjaka, je upravičen do povračila stroškov za prehrano na službeni poti (dnevnice) v višini, določeni s panožno kolektivno pogodbo, razen če mu je delodajalec te stroške obračunal na kakšen drugače dogovorjen način in tudi dejansko izplačal.
Temeljno načelo firmskega prava, to je načelo distinkcije oziroma izključnosti, ne pomeni samo, da dve firmi ne smeta biti enaki, ampak tudi, da morata biti tako različni, da med njima ne more priti do zamenjave.
V firmi je posebej pomembna dodatna sestavina, to je fantazijski dodatek. Zaznava, ki jo pri kupcu vzbudi fantazijska sestavina, ki firmo najbolj karakterizira in individualizira, je namreč za kupca odločilna.
Za razlikovanje firm na trgu je potrebno upoštevati dojemanje povprečnega potrošnika, za katerega je lahko ravno posamezna sestavina firme (fantazijski dodatek) merodajna za presojo celotnega vtisa, ali gre za podobni firmi.
ZPP (1977) člen 154, 154/1, 166, 166/1, 354, 354/2, 154, 154/1, 166, 166/1, 354, 354/2. ZDR člen 89, 89. ZDSS člen 22, 22. ZTPDR člen 58, 58/2, 58/3, 58, 58/2, 58/3.
disciplinski postopek - bistvena kršitev določb postopka - upoštevanje mnenja sindikata v ponovljenem disciplinskem postopku
Ne gre za bistveno kršitev disciplinskega postopka, če so disciplinski organi tožene stranke v ponovljenem disciplinskem postopku upoštevali mnenje sindikata iz prvega postopka, po tem, ko je delavski svet kot drugostopenjski organ razveljavil sklep disciplinske komisije in je zadevo vrnil v ponovno odločanje.
ZPP (1977) člen 373, 373-4, 373, 373-4. ZPIZ člen 171, 180, 171, 180. ZDSS člen 14, 14/1, 14, 14/1.
invalidnina za telesno okvaro zaradi nesreče pri delu
Invalidnina se po 180. čl. ZPIZ izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in največ 6 mesecev za nazaj. Glede na to, da se je postopek pri tožencu pričel 7.4.1994, ko je bil pri njem vložen predlog tožnikovega zdravnika za medicinsko izvedenstvo, je tožnik upravičen do izplačevanja invalidnine šele od 1.11.1993 dalje, ne pa od 8.6.1992 dalje, ko se je tožnik poškodoval pri delu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00037688
ZIP člen 63, 63/1, 63/1-6. ZIZ člen 71, 71/1, 71/1-5, 300, 300/2. ZOR člen 279, 279/1. ZPP-77 člen 230, 230/1, 230/3.
zavrnitev ugovora zoper sklep o izvršbi - pogoji za dovolitev izvršbe - izvršilni naslov - sporazum strank - pogodbene obresti - zamudne obresti - obrestne obresti - obračun obresti - konformna metoda - vročitev v izjavo dolžniku - povratnica kot javna listina - odlog izvršbe na predlog dolžnika - pogoji za odlog izvršbe - znatnejša škoda kot pravni standard - pravno relevantna škoda - višina sodne takse
Skladno s 4. členom pogodbe o kreditu za dolgoročno poslovanje je "rok plačila obresti datum zapadlosti, ki je naveden na obračunskem listu in na dan zapadlosti kredita". Po mnenju pritožbenega sodišča je potrebno to določilo razlagati tako, da obresti tečejo od datuma na obračunskem listu, in da jih je dolžnik dolžan plačati na dan zapadlosti kredita. Ker je prvi obrok kredita zapadel v plačilo šele 1. 7. 1997, je tega dne nastopila tudi dolžnikova obveznost plačila zapadlih obresti. Ob vložitvi predloga za izvršbo dne 13. 6. 1997 tako res niso bili podani pogoji za dovolitev izvršbe, ker pa je pred izdajo sklepa o izvršbi dne 29. 8. 1997 prvi obrok kredita že zapadel v plačilo in dolžnik svoje obveznosti kljub temu do odločanja o predlogu za izvršbo ni izpolnil, je bila s tem navedena pomanjkljivost sanirana.
Neutemeljena je nadalje dolžnikova trditev, da je konformni način izračunavanja obresti tisti način, ki preprečuje obrestovanje obresti, kjer to ni predpisano v predpisih ali pogodbi. Konformna metoda (gre za matematično metodo) je namreč metoda, ki je zgrajena na sistemu obrestnega obrestovanja, to je obračunavanju obresti z dnevnim pripisovanjem (prim. načelno pravno mnenje, obča seja VSS dne 17. 12. 1991). Zato se prepoved obrestovanja zapadlih pogodbenih ali zamudnih obresti (prvi odstavek 279. člena ZOR) ne nanaša na obračunavanje obresti po konformni metodi (ki je za obračunavanje zamudnih obresti predpisana že od uveljavitve Zakona o obrestni meri zamudnih obresti dalje). Iz 4. člena pogodbe izhaja, da sta se dolžnik in upnik dogovorila za obračunavanje obresti na konformni način. Zato je v obravnavanem primeru sodišče prve stopnje ugovor dolžnika glede obračunanih obrestnih obresti pravilno zavrnilo.
Neutemeljene so tudi dolžnikove trditve, da mu obračuni obresti niso bili vročeni, zaradi česar se o njih ni mogel izjaviti. Iz povratnice v spisu je namreč razvidno, da je bil dolžniku dne 29. 10. 1997 vročen sklep o izvršbi skupaj s prilogami, torej tudi z obračuni obresti. Povratnica je javna listina in kot takšna dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje (prvi odstavek 230. člena ZPP/77 v zvezi s 15. členom ZIZ). Zato bi dolžnik moral dokazati, da so dejstva v njej neresnično ugotovljena ali da je nepravilno sestavljena (tretji odstavek 230. člena ZPP/77 v zvezi s 15. členom ZIZ), česar pa ni storil.
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da dolžnik v svojem predlogu za odlog izvršbe ni dokazal nastanka znatnejše škode po 63. členu ZIP: sodišče prve stopnje je predlog zavrnilo tako, da se je sklicevalo na določilo 71. člena ZIZ. Pritožbeno sodišče v tem ne vidi kršitve postopka, saj gre za določbi, ki sta po ZIP in ZIZ enaki. Ne glede na to, ali se zadeva presoja po starem ali novem zakonu, je potrebno verjetno izkazati, da bi dolžnik z izvršbo pretrpel znatnejšo škodo. V zvezi z dilemo o uporabi ZIP ali ZIZ v konkretnem postopku bi določba drugega odstavka 300. člena ZIZ sicer nakazovala uporabo novega zakona. Vendar pa bi uporaba ZIZ v tej fazi povzročala retroaktivne posege v pravni položaj strank, ki sta pomemebni del postopka vodili po drugačnem procesnem režimu. Kadar bi bilo temu tako, bi po mnenju pritožbenega sodišča veljalo upoštevati določbe ZIP.
Po določilu 63. člena ZIP sodišče popolnoma ali delno odloži izvršbo, če dolžnik izkaže za verjetno, da bi z izvršbo pretrpel znatnejšo škodo, poleg tega pa mora biti podan še eden od razlogov, ki so navedeni v citiranem zakonitem določilu. Utemeljena je pritožbena trditev, da je z vložitvijo ugovora z dne 4. 11. 1997 dolžnik izpolnil pogoj iz 6. točke prevega odstavka 63. člena ZIP (5. točka prvega odstavka 71. člena ZIZ), vendar pa mora dolžnik poleg tega kumulativno izkazati za verjetno tudi, da bo z izvršbo pretrpel znatnejšo škodo. Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da dolžnik tega ni uspel izkazati. Pravni standard "znatnejša škoda" je treba namreč ovsebiniti za vsak primer posebej, kar pomeni, da je potrebna najprej ugotovitev zneska pričakovane škode, ki ga nato primerjamo z dolžnikovimi premoženjskimi razmerami, vrednostjo terjatve, upnikovimi interesi ter drugimi okoliščinami primera. Dolžnik ne le da v predlogu za odlog izvršbe ni navedel svojih premoženjskih razmer ter drugih okoliščin pomembnih za oceno, ali bi šlo za škodo, ki je znatnejša, namreč tudi ni pojasnil niti v čem konkretno naj bi bila škoda in še manj navedel znesek pričakovane škode. Glede na pritožbene navedbe, da je verjetnost škode izkazana s tem, da je dobil nalog za plačilo sodne takse preko 900.000,00 SIT, pritožbeno sodišče dolžniku pojasnjuje, da višina sodne takse ni pravno relevantna škoda, temveč mora škoda nastati posebej oziroma se mora odraziti v nekih drugih dobrinah.
plača - obračunska osnova - dejansko opravljeno delo
Tožnik, ki je bil pravnomočno razporejen na delovno mesto skladiščnega manipulanta, bi bil upravičen do plače po višji obračunski osnovi za delovno mesto skladiščnik le v primeru, če bi dejansko opravljal višje vrednoteno delo po odredbi nadrejenega delavca, ne glede na formalno izobrazbo.
pobotni ugovor - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Če sodišče ob ugoditvi tožnikovemu dajatvenemu zahtevku ne odloči o pobotnem ugovoru toženca, stori relativno bistveno kršitev postopka iz 1. odst. 354. člena ZPP.
napoved pritožbe - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe - podpis zapisnika o glavni obravnavi
Iz zapisnika o glavni obravnavi (l. št. 64) je razvidno, da je sodnica po razglasitvi sodbe poučila stranke o pravici do pritožbe in dolžnosti predhodne napovedi pritožbe; glede na določbo prvega odstavka 315. člena ZKP pa zapisnika o glavni obravnavi stranke ne podpisujejo. Napoved pritožbe mora biti jasno izražena in nanjo ni moč sklepati zgolj na podlagi v pritožbi nakazovanih reakcij oškodovanca kot tožilca po razglasitvi sodbe. Niti oškodovanec kot tožilec, niti njegov pooblaščenec v zakonsko določenem roku nista vložila napovedi pritožbe. Ob tem, da ima pooblaščenec pravico vedno vpogledati v spis, je neutemeljeno sklicevanje pritožnika, da pritožbe ni napovedal, ker je bil glede na navedbe svoje stranke (oškodovanca kot tožilca) prepričan, da je napoved pritožbe bila vložena. Ker pritožba ni bila napovedana, je sodišče prve stopnje pravilno (skladno z določbo drugega odstavka 368. člena ZKP) štelo, da se je upravičenec - oškodovanec kot tožilec pravici do pritožbe odpovedal in zato pravilno pritožbo pooblaščenca oškodovanca zoper sodbo kot nedovoljeno zavrglo.
Opirajoč se na izjavo oškodovanke kot tožilke, (ko je opisala le en dogodek iz leta 1991) ob obisku obdolženca pri katerem je bila tudi navzoča (po tem dogodku stikov hčere z obdolžencem ni več dovolila), je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da le ta izjava oškodovanke kot tožilke ob opisu dogodka, kot iz te njene izjave izhaja, ni dovolj za zaključek o utemeljenosti suma glede obdolžencu očitanega kaznivega dejanja, kar je po določbi 167. člena ZKP pogoj, da se zoper določeno osebo začne preiskava. Tudi po oceni sodišča druge stopnje opis tega dogodka, kot ga je oškodovanka kot tožilka podala na policiji (obdolženčevo pestovanje otroka v naročju ob njeni prisotnosti), ne dopušča zaključka o utemeljenosti suma o spolnem dejanju obdolženca z otrokom, kar je bistveni znak obdolžencu očitanega kaznivega dejanja po 183. členu KZ.
aktivna legitimacija - upravnik večstanovanjskih objektov - pogodba o upravljanju - solastniški deleži na skupnih objektih in napravah
Svojo aktivno legitimacijo za izterjavo stroškov tekočega vzdrževanja skupne kotlovnice in režijskih stroškov torej tožeča stranka kot upravnik skupne kotlovnice lahko črpa le iz pogodbe o opravljanju poslov v zvezi z upravljanjem skupnih objektov in naprav, sklenjene z lastniki le-teh (prim. tudi peti odst. 15. čl. ZTLR). Ker je tožena stranka tekom prvostopnega postopka zatrjevala, da take pogodbe s tožečo stranko nima sklenjene, tožeča stranka pa nasprotnega ni dokazala (219. in 299. čl. ZPP), niti zatrjevala, ni izkazala podlage za uveljavljano materialno pravico zoper toženo stranko.
Podlage za uveljavljanje tožbenega zahtevka tožeča stranka kot upravnik kotlovnice tudi nima v določilu 31. čl. SZ in 15. čl. ZTLR.
Obe določili urejata le razmerja med solastniki, ne pa razmerja med upravnikom in solastniki.
vrnitev v prejšnje stanje - splošno znana in sodno znana dejstva - prenehanje pooblastila z odpovedjo
Narok za obravnavanje predloga za vrnitev v prejšnje stanje ni obligatoren, če se predlog opira na dejstva, ki so splošno (ne pa le sodno) znana.
Kakor hitro je pooblaščenec začel delovati za svojo stranko (kar je sodišču naznanil s predložitvijo pooblastila), mora sodišče opravljati dejanje le nasproti pooblaščencu, ne pa neposredno nasproti stranki.
Kakor hitro je pooblaščenec nehal delovati za svojo stranko (kar je sodišču naznanil z odpovedjo pooblastila), mora sodišče opravljati dejanja le neposredno nasproti stranki, ne pa nasproti pooblaščencu.