ZKP člen 372, 372/1, 372/1-1. KZ-1 člen 228, 228/1.
dejanje ni kaznivo dejanje - naklep - način storitve kaznivega dejanja - razlogi sodbe - kaznivo dejanje poslovne goljufije
Zagovornik z navedbo, da v očitanem kaznivem dejanju ni izkazanega direktnega niti eventualnega naklepa, smiselno uveljavlja kršitev kazenskega zakona po 1. točki 372. člena ZKP. Takšni pavšalni trditvi ni mogoče pritrditi. Izrek sodbe mora namreč vsebovati vsa odločilna dejstva, ki po objektivni in subjektivni plati konkretizirajo določeno kaznivo dejanje, čemur je bilo v obravnavani zadevi nedvomno zadoščeno. Glede naklepa obdolžencu očitanega kaznivega dejanja, ki ga zagovornik neutemeljeno pogreša, pa je dodati le, da gre za stvar notranjega dogajanja storilca, ki kot tako ni razvidno navzven, kakor to velja za način storitve kaznivega dejanja. Gre za presojo dejstev in dokazov, ki ne sodijo v izrek sodbe, temveč v obrazložitev, kar je v konkretni zadevi (ob preostalih razlogih) pojasnjeno zlasti v točki 118 obrazložitve izpodbijane sodbe.
SPZ člen 31, 33. ZPP člen 339, 339/2-14, 350, 350/2, 426.
motenje posesti - posest na silo - motilno dejanje - samopomoč - samovoljno ravnanje - ekonomski interes - soposest - pravica do posesti - izvrševanje posesti - ovira - pretekla raba - dobrovernost - dejanska oblast nad stvarjo - ponavljajoče se motilno dejanje
Posestno varstvo načeloma uživa vsaka samovoljna sprememba dosedanjega načina izvrševanja posesti, zato vprašanje, koliko daljša bi bila druga možna pot do kozolca in vrta, v tem primeru ni relevantno. Ker sta toženca samovoljno spremenila dosedanji način izvrševanja soposesti, je tožnica upravičena do posestnega varstva.
V zvezi z zagovornikovimi pritožbenimi navedbami, ki se nanašajo na ponovitveno nevarnost pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da zaključke o ponovitveni nevarnosti zagovornik izpodbija zgolj na načelni ravni, saj navaja zgolj to, da ni podanega elementa ponovitvene nevarnosti, ker je obtoženi doslej nekaznovan.
pojasnilna dolžnost zdravnika - razlogi o odločilnih dejstvih - nasprotje med dejstvi
Izostanek pojasnilne dolžnosti v zvezi z možnostjo nastalih mrtvin pod krasto torej ni mogel odločilno vplivati na poslabšanje stanja tožničine rane, zato izostanek razlogov v prvostopenjski sodbi v zvezi s tem, ni izostanek razlogov o odločilnih dejstvih.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00041131
ZD člen 32. ZIZ člen 272, 272/2. ZPP člen 181, 181/3, 205.
zapuščinski postopek - dedovanje - zakoniti dedič - prikrajšanje nujnega deleža - vrnitev daril v zapuščino - vračunanje daril dedičev - idealna ali realna kolacija - dednopravni zahtevek - smrt stranke - vmesni ugotovitveni zahtevek - izvršilni postopek - začasna odredba - stopnja verjetnosti - objektivna nevarnost za poplačilo terjatve - subjektivna nevarnost, da bo terjatev onemogočena ali precej otežena - zemljiška knjiga - zaznamba vrstnega reda - vpis pravnega dejstva - odsvojitev nepremičnine
Zakoniti dedič, v čigar dedni delež je treba vračunati darilo, ima izbiro načina vračunanja: lahko izbere matematično vračunanje vrednosti darila v svoj dedni delež (idealna kolacija), ali pa darilo v naravi vrne v zapuščino (realna kolacija.) Če dedič ne izbere slednje, sodišče opravi idealno kolacijo tako, da pri določitvi efektivne velikosti dednega deleža upošteva vrednost darila.
Dejstvo, da je drugotoženec pri sporni nepremičnini vpisal zaznambo vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice prav gotovo kaže na to, da želi nepremičnino odtujiti ali vsaj, da hoče s tem ravnanjem tožniku preprečiti, da bi lahko dosegel eventualno vrnitev darila v zapuščino. Eno ali drugo pomeni subjektivno nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena. Pri tem ni bistveno, ali je vpis zaznambe vrstnega reda pravna fikcija, da je bilo zemljiškoknjižno dovolilo izdano, ali ne, o čemer obširno razpravlja pritožba, temveč je bistveno, da je to konkretno dejanje, ki (lahko) vodi v odsvojitev nepremičnine in ki jih običajno lastniki nepremičnin ne počnejo.
DEDNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00040967
ZIZ člen 24, 24/4, 56a. ZD člen 142, 142a, 142b. ZZK-1 člen 5, 5/4. SPZ člen 154.
nadaljevanje izvršbe z novim dolžnikom - hipotekarni dolžnik - ugovor hipotekarnega dolžnika - zapuščina brez dediča - vpis hipoteke - prenehanje hipoteke v materialnem smislu - vezanost izvršilnega sodišča na zemljiškoknjižno stanje
Hipoteka praviloma nastane šele z vpisom v zemljiško knjigo (vpisno načelo) in je tako vpis v zemljiško knjigo konstitutiven. Takoj, ko pride do vpisa hipoteke v zemljiško knjigo, nastopi domneva, da je vpisana oseba tudi nosilec te pravice, nasprotno trditev je treba šele dokazati. V materialnem smislu hipoteka preneha, če se izpolnijo pogoji za njen izbris iz zemljiške knjige, medtem ko do formalnega prenehanja hipoteke pride šele z njenim dejanskim izbrisom iz zemljiške knjige, ki ga zemljiškoknjižno sodišče dovoli na podlagi ustrezne javne ali zasebne listine. Povedano drugače, ugasnitev daje šele pravico zahtevati njen izbris, formalno pa hipoteka do trenutka dejanskega izbrisa še vedno obstaja in skladno s publicitetnimi učinki zemljiške knjige izvršilno sodišče tudi veže. Tudi če je hipotekarna dolžnica morebiti prosta plačevanja dolgov, hipoteka, s katero je bila terjatev upnika zavarovana, za izvršilno sodišče še vedno obstaja in ga veže, prav tako upnikovo poplačilno upravičenje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00041992
ZPP člen 181, 339, 339/2-14. SPZ člen 99, 100. SZ-1 člen 22, 29, 29/2. ZVEtL-1 člen 19, 35, 35/1.
nujno sosporništvo - postopek vzpostavitve etažne lastnine - etažni lastniki kot sosporniki - solastniki kot nujni sosporniki - pravni interes (pravna korist) za tožbo - predhodno varstvo - izključna lastninska pravica - preoblikovanje skupne lastnine v posebno lastnino - pogodba o medsebojnih razmerjih med etažnimi lastniki - neusklajenost dejanskega in zemljiškoknjižnega stanja
Občina ni nujni sospornik, saj tožba ni namenjena dokončni vzpostavitvi etažne lastnine in vpisu v zemljiško knjigo, pač pa zgolj temu, da se reši spor med etažnimi lastniki ter si tožniki z odločitvijo o njej nemara pridobijo močnejši pravni naslov napram toženki in si s tem zagotovijo varnejši položaj v postopku po ZVEtL-1. Pravnomočen bo postal le izrek sodbe. Dejstvo, da ni tožena tudi občina, bo imelo za posledico (le) to, da morebitna ugotovitev lastninske pravice v korist tožnikov ne bo učinkovala tudi zoper njo.
Pritožniki imajo pravni interes za tožbo za ugotovitev njihove izključne lastninske pravice. Če bi jim odrekli možnost pravnega varstva v tem postopku, bi glede na vložen predlog za vzpostavitev etažne lastnine na stavbi o pripadnosti kleti odločilo sodišče v postopku po ZVEtL-1. Takšna odločitev pa ne bi bila ovira, da udeleženci svojih pravic ne bi varovali v morebitni kasnejši pravdi. V postopku po ZVEtL-1 torej o lastninski pravici tožnikov na kleti ne bi bilo dokončno odločeno, zato tožnikom ne smemo odreči možnosti (predhodnega) varstva v tem pravdnem postopku, v katerem si bodo zagotovili pravnomočno odločitev v razmerju do toženke ter končali negotovost in spor o tem, ali jim pripada izključna lastninska pravica na kleti.
Razmerij, ki so nastala v preteklosti, ni mogoče reševati z obstoječimi, jasno opredeljenimi instituti in pravili stvarnega prava v pomenu klasičnega civilnega prava, ampak je treba upoštevati ureditev v času nastanka pravic, njihovo tranzicijo v nov sistem stvarnega prava in neusklajenost zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim.
mladoletnik - otrok - nesoglasje med sodnikom za mladoletnike in javnim tožilcem
Prvi odstavek 468. člena ZKP med drugim določa, da če se sodnik za mladoletnike z zahtevo državnega tožilca za uvedbo pripravljalnega postopka ne strinja, zahteva, naj o tem odloči senat za mladoletnike višjega sodišča. Sodnica za mladoletnike je v zahtevi pravilno ugotovila, da mladoletnica v času od julija do 15. septembra 2019, ko se ji očita, da bi naj storila kaznivo dejanje po tretjem odstavku 176. člena KZ-1, še ni bila stara 14 let, torej je bila še otrok. 452. člen ZKP določa, da če se med postopkom ugotovi, da mladoletnik ob storitvi kaznivega dejanja še ni bil star 14 let, se kazenski postopek ustavi in o tem obvesti organ socialnega varstva.
Pritožbeno sodišče je zato o zahtevi sodnice za mladoletnike odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa. Sodnica bo po pravnomočnosti sklepa o ustavitvi kazenskega postopka obvestila o tem pristojni organ socialnega varstva, da lahko le ta ukrepa skladno s svojimi pristojnostmi. V obvestilu bo navedla podroben opis kaznivega dejanja, ki naj bi ga mladoletnica storila in druge zbrane podatke, ki so pomembni za organ socialnega varstva. Sodišče pa od organa socialnega varstva ne more zahtevati poročila, kako je ukrepal na podlagi tega obvestila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSM00043045
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 4, 4/2.. URS člen 22.. OZ člen 6.. ZPP člen 5, 339, 339/2, 339/2-8.. ZVPot člen 22, 23.
pravica do izjave v postopku - pravica do enakega varstva pravic - potrošniška kreditna pogodba - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - valutno tveganje - varstvo potrošnikov - ničnost pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost banke - načelo vestnosti in poštenja - slaba vera banke - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank
Posojila vezana na CHF so bila izpostavljena tako obrestnemu (kar je običajno pri kreditnih pogodbah, razen če gre za fiksno obrestno mero) kot tudi še dodatno valutnemu oziroma tečajnemu tveganju. Ali je bilo slednje tožniku kot povprečnemu potrošniku na ustrezen in jasen, torej razumljiv način predočeno, iz razlogov sodišča prve stopnje ni moč razbrati.
spor o krajevni pristojnosti - negativni kompetenčni spor - ustalitev krajevne pristojnosti
Preizkus krajevne pristojnosti je časovno omejen, zato je potrebno, kljub spremembi kraja storitve kaznivega dejanja, odločiti, da je krajevno pristojno Okrajno sodišče v Mariboru, ki je kazenski postopek že začelo in opravilo navedena procesna dejanja.
pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih
Sodišče prve stopnje je zdravstveno oziroma bolezensko stanje nasprotne udeleženke oziroma podanost duševne motnje pri nasprotni udeleženki, njen vpliv na doživljanje in ravnanje nasprotne udeleženke ter na hudo ogroženost njenega zdravja, kot tudi nujno potrebnost zdravstvene terapije in nujnost izrečenega ukrepa za odpravo takšne ogroženosti, to pa za dobo do treh tednov, ugotovilo na podlagi izvedeniškega mnenja izvedenke psihiatrične stroke. Ugotovitve navedenega terjajo strokovno znanje s področja psihiatrije, s kakršnim pa sodišče ne razpolaga.
Kolektivna pogodba za dejavnost železniškega prometa (2007) člen 17, 17/3, 49, 49/3, 205, 208, 215, 215/3.. ZDR-1 člen 31, 33, 33/3, 33/6, 49, 130.. ZKolP člen člen 5.
kilometrina - službena pot - kraj opravljanja dela - stroški za prihod na delo
Po določbi 31. člena ZDR-1 je kraj opravljanja dela obvezna sestavina pogodbe o zaposlitvi in je treba v primeru spremembe tega pogoja v skladu z 49. členom ZDR-1 skleniti novo pogodbo o zaposlitvi. Tako ni mogoče šteti, da je z vsako odreditvijo dela v drugem kraju od navedenega v pogodbi o zaposlitvi dejansko spremenjen pogodbeno dogovorjen kraj opravljanja dela, saj pogodba o zaposlitvi v konkretnem primeru dejansko določa kraj opravljanja dela. Toženka tožniku zato z odredbami ni odredila dela v drugem kraju, ki se za potrebe uveljavljanja povračila stroškov za prevoz na delo in z dela šteje kot kraj opravljanja dela po pogodbi o zaposlitvi.
izvršba na nepremičnino - dom dolžnika - predlog dolžnika, naj sodišče dovoli izvršbo na druga sredstva ali na drugo nepremičnino - nedovoljena pritožba - ugovorni razlog - sorazmernost med višino terjatve in vrednostjo predmeta izvršbe
Pritožba zoper sklep o predlogu dolžnika za dovolitev drugega sredstva izvršbe ni dovoljena. Na navedeno ne vpliva dejstvo, da gre za izvršbo na dolžničin dom, saj zakon za tak primer ne predvideva nobene izjeme. Tudi sicer je dolžnik s predlogom lahko uspešen po ugotovitvi vrednosti nepremičnine, kar v danem postopku še ni bilo storjeno. To pa pomeni, da bo dolžnica po ugotovitvi vrednosti lahko ponovno vložila predlog za dovolitev drugega izvršilnega sredstva ter ne bo šlo za prepoved res iudicata, saj bo predlog vložen na podlagi drugega dejanskega stanja oziroma dejstev.
Uveljavljanje načela sorazmernosti, ker gre za izvršbo na dolžnikov dom, ne pomeni ugovornega razloga zoper sklep o izvršbi. To načelo je varovano z možnostjo, ki jo daje ZIZ dolžniku s predlogom za dovolitev drugega izvršilnega sredstva.
nepremoženjska in premoženjska škoda - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - predhodne degenerativne spremembe - izguba na dobičku
Razpočno rano na glavi, zlom 2. vratnega vretenca, zlome od 4. do 7. rebra desno in od 3. do 10. rebra levo, udarnine pljuč, udarnine in odrgnine prsnega koša in trebuha, odprti zlom leve podlakti na več mestih, zlom spodnjega dela desne podlakti, razpočno rano na hrbtišču desnice, razpočno rano nad levo pogačico.
O obstoju utemeljenega suma, da je obdolženec storil očitana mu kazniva dejanja, ne more biti nobenega dvoma, saj utemeljen sum izhaja iz pravnomočne obtožnice ter iz vseh dokazov, na katerih le-ta temelji in je bil celo potrjen z izdajo obsodilne sodbe z dne 1. 10. 2020, s katero je bila obdolžencu izrečena kazen 2 leti in 10 mesecev zapora. Čeprav ta sodba še ni pravnomočna, že njena izdaja pomeni, da je sodišče prve stopnje po dokazni oceni zagovora in izvedenih dokazov presodilo, da je obtožencu storitev kaznivih dejanj dokazana z gotovostjo.
ZASP člen 90, 174, 174/2. OZ člen 9. ZPP člen 436. ZIZ člen 62, 62/2.
izrek sodbe v sporih začetih na podlagi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine - avtorska pogodba - pogodba o naročilu avtorskega dela - pogodba o naročilu - pogodbena obveznost - priprava programa - izpolnitev pogodbe - avtorsko delo - zakonska domneva - avtor - razlogi za neizpolnitev obveznosti - neplačilo avtorskega honorarja - avtorsko nadomestilo
Avtorska dela uživajo pravno varstvo, tudi če niso zavarovana. Vendar pa registracija po določilu drugega odstavka 174. člena ZASP ustvarja dvojno domnevo, in sicer da gre za avtorsko delo in da avtorske pravice pripadajo tisti osebi, ki je v registru označena kot avtor. Zgolj s posplošenimi navedbami, da registrirano delo (nedvomno) ne predstavlja avtorskega dela, saj v njem ni nič individualnega in ustvarjalnega, toženka te domneve ne more izpodbiti.
Pravočasno oddana programska shema je tožnikovo avtorsko delo in osnova za nadaljnje dogovarjanje o vsebini programa, kar je glede na naravo televizijskega dela običajno in je bilo predvideno tudi v sami pogodbi. Zgolj nujno sodelovanje s toženkinimi zaposlenimi ter preoblikovanje prvotne sheme, pa ne pomeni, da tožnik svojih pogodbenih obveznosti ni opravil. Končni izdelek ima zato sicer lahko več avtorjev, a to na izpolnitev toženkine pogodbene obveznosti ne vpliva.
ZPP člen 335, 341, 343, 343/3, 350, 350/2. ZIZ člen 9, 9/3, 17, 17/1, 55, 55/1, 55/1-2, 55/2.
ugovor zoper sklep o izvršbi - nepopolna pritožba - obvezne sestavine pritožbe - vsebinska obravnava vloge - uradni pritožbeni preizkus - prepozna dopolnitev pritožbe - zmotna uporaba materialnega prava - primeren izvršilni naslov - najemna pogodba za določen čas v notarski obliki - ugovorni razlogi, ki preprečujejo izvršbo - neposredno izvršljiv notarski zapis kot izvršilni naslov
V situaciji, ko pritožba razen nujnih obveznih sestavin ne vsebuje ostalih obveznih sestavin, slednji ni mogoče odreči vsebinske obravnave. Pritožnik mora za vsebinsko obravnavo pritožbe zadostiti vsaj kriterijem za t. i. "golo pritožbo", ki je podpisana in v kateri je navedena izpodbijana sodna odločba. Pritožbeno sodišče v takšnem primeru opravi uradni preizkus izpodbijane odločbe v okviru drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.
odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - nepremoženjska škoda - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - prometna nesreča - degenerativne spremembe - poškodbe hrbtenice - bodoča škoda - načelo individualizacije višine odškodnine - načelo objektivizacije odškodnine
Presoje vpetosti prisojene odškodnine v širše družbene okvire, ki se na področju odškodninskega prava izražajo skozi medsebojna razmerja med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami ter odškodninami zanje, sodišče prve stopnje ni konkretiziralo, a to materialno pravno presojo lahko poda pritožbeno sodišče.
začasna odredba v družinskih sporih - zakonski pogoji za izdajo začasne odredbe - sprememba izvajanja stikov - ogroženost otroka - dokazni standard verjetnosti - neizvedba dokaza - dokazna vrednost dokazov - neizkazanost pogoja - stroški v postopkih o sporih iz razmerja med starši in otroki
Začasne odredbe, izdane v sporih iz razmerij med starši in otroci, so eden od ukrepov za varstvo koristi otroka (159. člen DZ).
Po 161. členu DZ sodišče izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen, to pa je takrat, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo zaradi ravnanj staršev utrpel škodo na telesnem in duševnem zdravju in razvoju. Izkazane morajo biti okoliščine, ki zahtevajo začasno, vendar nujno ukrepanje, da bi se preprečila nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda za otrokovo zdravje in razvoj. Sodišče o tem odloča na podlagi dokaznega standarda verjetnosti, ki je dosežen, kadar obstaja več argumentov za obstoj določenega dejstva kot argumentov proti temu dejstvu oziroma so prvi argumenti močnejši od drugih. Ob tem izvede le toliko dokazov, da s stopnjo verjetnosti ugotovi za sprejem odločitve relevantna dejstva.
Namen stikov je v zagotovitvi zdravega in celostnega razvoja otroka, to je razvoja v samostojno odraslo osebo. Stiki pod nadzorom strokovnega delavca CSD predstavljajo resen poseg v svobodo odnosa med staršem in otrokom in so upravičeni le v izjemnih primerih, ko je potrebna strokovna pomoč pri vzpostavljanju starševskega odnosa ali obstaja konkretna nevarnost za življenje in zdravje otroka, ki nujno terja zavarovanje njegove koristi. Trditve predlagateljice, s katerimi utemeljuje hčerkino ogroženost, takšnega nesorazmernega posega, ki je zakonsko časovno omejen na 9 mesecev, ne utemeljujejo.