sodna poravnava - dovolitev sodne poravnave - skupno varstvo in vzgoja otroka - plačilo preživnine - višina preživnine - preživninsko breme - materialne zmožnosti staršev - povprečni mesečni dohodek - kredit - finančna pomoč - stroški preživljanja - življenjski standard - otrokova korist - otrokove potrebe - preživninski zahtevek - verzijski zahtevek - verzijski zahtevek na povračilo dela izdatkov za preživljanje otroka - odločitev v nepravdnem postopku
Nasprotni predlog predlagateljice je po spremembi verzijski zahtevek, ker nasprotna udeleženka ni več zahtevala, da se določi preživnina, marveč da predlagatelj plača nasprotni udeleženki stroške, ki jih je imela s preživljanjem otrok, sodišče pa je odločilo, kot da gre za preživninski zahtevek. Pritožbeno sodišče je v tem procesnem klobčiču odločilo, da ne bo sledilo pritožbenim navedbam predlagatelja, čeprav se je zahtevek nasprotne udeleženke obravnaval po pravilih nepravdnega postopka, ker predlagatelju s tem niso bile kršene procesne pravice in mu je bilo zagotovljeno enako pravno varstvo, kot v pravdnem postopku, s tem, da je predlagateljica vložila predlog za določitev preživnine.
dodelitev otrok - določitev stikov z otrokom - izrek sodbe - nasprotna tožba - odločanje o utemeljenosti tožbenega zahtevka - dopolnitev sodbe - rok za vložitev predloga za izdajo dopolnilnega sklepa - pravnomočna odločitev - pravica do izjave - načelo neposrednosti - sporno dejansko stanje - alkoholizem - ogrožanje življenja in zdravja - sposobnosti in zmožnosti staršev - izjava otroka - razgovor - prepoved približevanja
O (ne)utemeljenosti tožbenih zahtevkov mora sodišče odločiti v izreku sodbe. Sodišče mora v izreku navesti tožbeni zahtevek, o katerem je odločilo oziroma v katerem delu mu je ugodilo oziroma v katerem delu ga je zavrnilo. Sodišče prve stopnje je očitno menilo, da je s tem, ko je v izreku delne sodbe oblikovalo sporno razmerje, s tem, ko je odločilo o dodelitvi otrok in stikih, odločilo tudi o tožbenih zahtevkih pravdnih strank, zato (očitno) ni navedlo, da je (delno) ugodilo tožbenemu zahtevku tožnika in da je tožbeni zahtevek toženke po nasprotni tožbi zavrnilo. V nastali procesni situaciji so bile obravnavane različne rešitve. Glede na okoliščine primera je pretehtala odločitev, da bi toženka morala predlagati dopolnitev sodbe.
ZPP člen 111, 210. ZNP-1 člen 30, 42. ZZUSUDJZ člen 1, 4. ZS člen 83, 83a.
mirovanje postopka - nadaljevanje postopka - predlog za nadaljevanje postopka - rok za vložitev predloga - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19)
Predlagateljica je na podlagi odredb predsednika Vrhovnega sodišča utemeljeno sklepala, da razen v nujnih zadevah, procesni roki v času od 16. 3. 2020 do 31. 5. 2020 ne tečejo. Obravnavana nepravdna zadeva se ne šteje kot nujna, zato procesni roki v tem času niso tekli. Predlagateljica zato v pritožbi pravilno navaja, da je bil predlog, ki ga je vložila 21. 8. 2020, vložen znotraj roka, kot ga določa 210. člen ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00041210
ZPP člen 70, 70-6, 73, 73/5, 286, 286/3, 287, 287/2, 339, 339/2, 339/2-2, 363, 363/3. URS člen 22.
izločitev sodnika - zavrnitev zahteve za izločitev sodnika - posebna pritožba ni dovoljena - preložitev naroka - okoliščine, ki zbujajo dvom v nepristranskost sodnika - dokazni postopek - prekluzija dokazov - zavrnitev dokaza - pravica do izjave - utemeljitev dokaznega predloga - posojilna pogodba - pogodba o pristopu k dolgu - pristop k dolgu - podpis pogodbe - overjen podpis - napake volje - volja za sklenitev pogodbe - višina posojila
Sodišče prve stopnje je izvedbo dokaza z izvedencem grafološke stroke zavrnilo z razlogom, ker iz posojilno prevzemne pogodbe izhaja, da je bil podpis prve toženke overjen na upravni enoti, pri čemer pa po presoji sodišča prve stopnje prva toženka ni ponudila smiselne razlage, kako bi bila lahko pogodba overjena mimo njene volje in sodelovanja. S tem, ko je prišlo do overitve podpisa prve toženke, tudi če se sama ni podpisala, je prišlo s strani prve toženke do pripoznave podpisa, zaradi česar se ne more sklicevati, da listine ni podpisala, razen če bi šlo za napako volje, česar prva toženka ni določno zatrjevala, poleg tega je obstoj napake lahko razlog za izpodbijanje pravnega posla, česar ni uveljavljala.
odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - nepremoženjska škoda - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - prometna nesreča - degenerativne spremembe - poškodbe hrbtenice - bodoča škoda - načelo individualizacije višine odškodnine - načelo objektivizacije odškodnine
Presoje vpetosti prisojene odškodnine v širše družbene okvire, ki se na področju odškodninskega prava izražajo skozi medsebojna razmerja med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami ter odškodninami zanje, sodišče prve stopnje ni konkretiziralo, a to materialno pravno presojo lahko poda pritožbeno sodišče.
podjemno razmerje - izpolnitev pogodbe - naročilo gradbenih del - pobotanje - pobotni ugovor - umik tožbe - povrnitev stroškov postopka - pravdni stroški po umiku tožbe - načelo uspeha v pravdi - končni uspeh strank
Sodišče prve stopnje je pravno razmerje med pravdnima strankama pravilno presojalo kot podjemno razmerje, ki ga urejajo določbe 619. do 648. člena OZ.
Umik tožbe je procesna dispozicija tožeče stranke, ki lahko tožbo umakne do konca glavne obravnave (188. člen ZPP) – tožena stranka pri tem nima nobenega instrumenta, da bi izsilila od tožeče stranke, da ta umakne tožbo. In ravno temu je namenjena že navedena določba 158. člena ZPP – da zavaruje toženo stranko, da je nekdo po nepotrebnem ne bi tožil in potem, ko bi ugotovil, da s tožbo ne bo uspel, umaknil tožbo.
zapuščinski postopek - spor o obsegu zapuščine - odločanje v pravdnem postopku - uporaba nepremičnine - spor med dediči - zavarovanje zapuščine - skupnost dedičev
Sodišče v zapuščinskem postopku ne odloča o uporabi premoženja, za katerega je sporno, ali sploh sodi v obseg zapuščine in je zato predmet odločanja v pravdnem postopku. Sodišču prve stopnje se zato pred sprejemom izpodbijane odločitve ni bilo treba vsebinsko opredeljevati do trditev predlagatelja in izvesti predlaganih dokazov.
V zapuščinskem postopku je mogoče odrediti ukrepe za zavarovanje zapuščine (200. člen ZD), vendar iz vsebine konkretnega predloga ni razvidno, da bi bil predlagan tak ukrep. Pritožnik se je skliceval le na varstvo svojih pravic (onemogočanje opravljanja samostojne dejavnosti) in ni izkazal, da bi z dovolitvijo sodišča, da nemoteno uporablja delavnico, dejansko preprečil njeno propadanje.
Zavarovalnica je dolžna plačati odškodnino, če se zgodi dogodek, ki pomeni zavarovalni primer in če je zatrjevana škoda njegova posledica.
Ker je dokazano, da je kritičnega dne do prometne nezgode prišlo na način, kot ga je navedel tožnik in je dokazano, da je v tem škodnem dogodku utrpel škodo, je ob pravilni uporabi določil OZ sodišče prve stopnje materialnopravno pravilno odločilo, da obstoji temelj tožbenega zahtevka in da je tožena stranka tožniku v celoti odgovorna za škodo, ki je nastala v škodnem dogodku.
zavarovalna pogodba - škoda zaradi poplav - odškodnina - višina odškodnine - odbitna franšiza - vzpostavitev v prejšnje stanje
Pritožba utemeljeno izpostavlja, da iz obrazložitve odločbe sodišča prve stopnje ni mogoče razbrati, da bi sodišče pri višini stroškov, ki so potrebni za vzpostavitev v prvotno stanje pred škodnim dogodkom, upoštevalo, kar je potrdil tudi izvedenec, da je tožeča stranka že izvedla del sanacijskih del v višini 15.000 EUR.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - povrnitev škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina za nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - vezanost na odločitev upravnega organa - pavšalna odškodnina - celotna odškodnina - obseg škode - vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in škodo - trditveno in dokazno breme - razveljavitev sodbe
Upravni organ je v okviru svoje pristojnosti že odločal o vprašanju stalnega prebivališča tožnikov v Sloveniji v času od izbrisa dalje, zato je pravdno sodišče na vsebino te odločitve v okviru reševanja predhodnega vprašanja vezano (13. člen ZPP). Če upravna odločba v upravnem postopku ni odpravljena, spremenjena ali razveljavljena, pravdno sodišče zaradi načela prirejenosti postopkov njene pravilnosti ne more preizkušati. Stališče sodišča prve stopnje iz 11. točke izpodbijane sodbe, da v ničemer ni vezano na odločbo, izdano v upravnem postopku, je zato zmotno, sodišče pa se je neutemeljeno ukvarjalo z vprašanjem utemeljenosti izbrisa iz registra zaradi prostovoljne izselitve družine.
Ker sta tožnika v upravnem postopku že dokazala, da sta imela v času izbrisa, čeprav sta se nahajala v tujini, tu stalno prebivališče in ju je toženka nezakonito izbrisala iz registra stalnega prebivalstva, je predmet obravnavanega postopka le vprašanje, kakšna škoda, ki je v vzročni zvezi z nezakonitim in nedopustnim ravnanjem države, jima je nastala in ali ta presega znesek že priznane pavšalne odškodnine po ZPŠOIRSP. Dokazno breme za izkaz obstoja in višine škode, pa tudi vzročne zveze, je na tožnikih.
ZASP člen 90, 174, 174/2. OZ člen 9. ZPP člen 436. ZIZ člen 62, 62/2.
izrek sodbe v sporih začetih na podlagi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine - avtorska pogodba - pogodba o naročilu avtorskega dela - pogodba o naročilu - pogodbena obveznost - priprava programa - izpolnitev pogodbe - avtorsko delo - zakonska domneva - avtor - razlogi za neizpolnitev obveznosti - neplačilo avtorskega honorarja - avtorsko nadomestilo
Avtorska dela uživajo pravno varstvo, tudi če niso zavarovana. Vendar pa registracija po določilu drugega odstavka 174. člena ZASP ustvarja dvojno domnevo, in sicer da gre za avtorsko delo in da avtorske pravice pripadajo tisti osebi, ki je v registru označena kot avtor. Zgolj s posplošenimi navedbami, da registrirano delo (nedvomno) ne predstavlja avtorskega dela, saj v njem ni nič individualnega in ustvarjalnega, toženka te domneve ne more izpodbiti.
Pravočasno oddana programska shema je tožnikovo avtorsko delo in osnova za nadaljnje dogovarjanje o vsebini programa, kar je glede na naravo televizijskega dela običajno in je bilo predvideno tudi v sami pogodbi. Zgolj nujno sodelovanje s toženkinimi zaposlenimi ter preoblikovanje prvotne sheme, pa ne pomeni, da tožnik svojih pogodbenih obveznosti ni opravil. Končni izdelek ima zato sicer lahko več avtorjev, a to na izpolnitev toženkine pogodbene obveznosti ne vpliva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00040644
OZ člen 80, 280.
gospodarski spor majhne vrednosti - podjemna pogodba - ustno sklenjena pogodba - aktivna legitimacija - pooblastilo po zaposlitvi - zmotna uporaba materialnega prava - kršitev pravice do izjave
Gospodarska družba nima opravilne sposobnosti. Zato sama, kot taka ne more ničesar opraviti niti izraziti nobene volje. To lahko zanjo storijo le fizične osebe. Prav iz tega razloga je v 80. členu OZ določeno, da imajo osebe, ki na podlagi pogodbe z gospodarsko družbo opravljajo delo tako, da je z njo zvezano sklepanje ali izpolnjevanje določenih pogodb, kamor spadajo tudi osebe, ki opravljajo določena dela v gostinstvu, pravico skleniti in izpolniti take pogodbe. Pogodba o sodelovanju, ki sta jo sklenila tožnica in Č. B. pa v ničemer ne odstopa od vsebine 80. člena OZ. Iz tega sledi, da je presoja sodišča prve stopnje, da ravnanja Č. B. ni mogoče šteti za ravnanja tožnice (ki je gospodarska družba), materialno pravno zgrešena.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 49, 49/1.. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 15, 15/3.. ZPIZ-2 člen 63.
izvedenina - več izvedencev
Zdravstvenih težav kot takih ne moremo enačiti z zmanjšanjem delazmožnosti. Izvedenski organ mora tako izkazati še dodaten napor, da lahko odgovori na vprašanje, kako celota vseh izkazanih težav iz različnih zdravstvenih področij zavarovanca vpliva na njegovo delazmožnost. In ker v zadevi ni sporno dejstvo upravičenosti imenovanja članov izvedenskega organa iz treh različnih področij, posledično ne more biti sporno vprašanje priznane izvedenine vsem trem članom izvedenskega organa.
I. kategorija invalidnosti - invalidska pokojnina - materialna resnica
Ni mogoče slediti tožeči stranki, da bi moralo sodišče pri določitvi invalidnosti slediti specialistom, ki so zdravili tožečo stranko in jo upokojili že s 6. 11. 2017. Vloga lečečih specialistov je slediti interesu pacienta, saj specialist klinik ugotavlja le klinično sliko zavarovanca z njegovega področja. Pri tem običajno nima vpogleda v celotno zdravstveno dokumentacijo zavarovanca, ki izkazuje vse njegove zdravstvene težave, niti ne pozna zahtev in tveganj delovnega mesta, ki ga zavarovanec opravlja. To pa je v predmetni zadevi bistveno, saj tožena stranka ugotavlja, ali je bila pri tožnici podana invalidnost I. kategorije.
ZDSS-1 res v 61. in 62. členu določa načelo materialne resnice in preiskovalno načelo, vendar postopanje po slednjih načelih pride v poštev le, kadar po izvedbi dokazov, ki so jih predložile stranke, sodišče ne more ugotoviti pravotvornih dejstev. Načela materialne resnice ne gre jemati kot načela, ki ga je potrebno uveljaviti brez kakršnihkoli izjem, sicer postopek ne bi bil nikoli končan. Nobena stranka ne more zahtevati od sodišča, da bo namesto nje do onemoglosti iskalo materialno resnico, ker to načelo ni samo sebi namen, temveč je sredstvo za dosego cilja nudenja pravnega varstva in vzpostavitve pravnega reda.
vožnja pod vplivom mamil - prisotnost mamil v organizmu - načelo in dubio pro reo - milejši predpis
Načelo uporabe milejšega predpisa se izrecno nanaša na uporabo materialnega predpisa, ne velja pa za upoštevanje dokazov in ugotavljanje dejanskega stanja. Sodišče namreč dejansko stanje ugotavlja na podlagi razpoložljivih dokazov, ki jih mora skrbno pretehtati ter dokazno oceniti vsakega zase in vse skupaj v medsebojni povezavi ter na podlagi tega sprejeti zaključke o tem, katera dejstva so dokazana in katera ne. Če ima pri tem sodišče na voljo dva dokaza glede istega odločilnega dejstva, mora torej oba dokaza oceniti in nato obrazložiti, kateremu dokazu verjame. V korist obdolženca po načelu in dubio pro reo pa lahko odloča le v primeru, če ne more z gotovostjo ugotoviti, da so obdolžencu dokazani vsi zakonski znaki očitanega prekrška, taka situacija pa v obravnavani zadevi ni izkazana.
Tožba je po višini nesklepčna takrat, kadar iz trditvene podlage ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka po višini. To je takrat, kadar tožnica ne navede tistih parametrov, ki so potrebni za preizkus njenih trditev, da ji toženka dolguje prav tisti znesek, ki ga vtožuje. Če teh podatkov tožba nima, preizkus tožbe po višini ni mogoč. Tožbeni zahtevek iz nesklepčne tožbe pa ni utemeljen.
Kot izhaja iz določila 212. člena ZPP, je tožnica tista, ki mora v prid utemeljenosti svojega zahtevka navesti dejstva, ki njen zahtevek utemeljujejo. Šele ko to stori, se lahko toženec kvalificirano brani, (1) da tožnici ničesar ne dolguje, (2) da ji dolguje nižji znesek od vtoževanega, ali pa (3) pripozna tožbeni zahtevek.
odločitev o ugovoru zoper plačilni nalog - plačilo sodne takse
Pritožba zoper sklep o zavrnitvi ugovora zoper plačilni nalog utemeljeno opozarja, da niso bile uporabljene vse relevantne določbe ZST-1. Pravilno je pritožnikovo stališče, da je pri odmeri sodne takse od vrednosti stroškov pritožbe v višini 304,06 EUR potrebno uporabiti tudi Tarifno št. 3009 za postopek o pritožbi zoper odločbo o stroških postopka. Po poglavju 3. ZST-1 o Posebnih taksah, ki se v skladu z opombo 3. č) k Tarifni št. 3009 uporablja tudi v socialnih sporih, znaša taksa o pritožbi zoper odločbo o stroških postopka 40 % takse za postopek na prvi stopnji. Ob uporabi tudi te Tarifne št. ZST-1 je torej odmerjenih 23,40 EUR potrebno zmanjšati na 40 %, kar znese 9,36 EUR, kot utemeljeno predlaga pritožba.
Po tar. št. 1112 ZST-1 se v primeru izdaje sodbe na podlagi pripoznave najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo sodna taksa, določena v tarifni številki 1111, zniža na 1,0 količnika za odmero takse po 16. členu ZST-1. Ker je toženec dolžan po 15. členu ZST-1 plačati sodno takso v višini, kot bi jo bila dolžna plačati tožnica, če ne bi bila oproščena, tudi njegova obveznost znaša tretjino od zneska, navedenega v izpodbijanem sklepu, tj. 247 EUR.
V zakonu ni podlage za znižanje plačila sodne takse za postopek o predlogu za izdajo začasne odredbe. Po tarifni številki 4012 se za predlog za zavarovanje po Zakonu o izvršbi in zavarovanju plača sodna taksa v višini 30 EUR.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00040344
OZ člen 619, 639, 639/1. ZPP člen 258, 259, 339, 339/2, 339/2-8, 458, 458/1, 495. URS člen 22.
gospodarski spor majhne vrednosti - podjemna pogodba - skrita napaka - jamčevalni zahtevek - pravica naročnika zahtevati odpravo napak - primeren naknadni rok za odpravo napak - prenehanje pravice - zaslišanje le ene stranke - nepremagljive ovire - gibalno ovirana oseba - trditveno in dokazno breme - prepozne trditve - neupravičen izostanek z naroka - možnost obravnavanja pred sodiščem
Pravica naročnika, da zahteva odpravo napake, ustreza podjemnikovi pravici, da od naročnika zahteva, naj mu dovoli odpravo napake (prvi odstavek 639. člena OZ). Če naročnik tega podjemniku ne omogoči, krši svojo dolžnost do podjemnika, kar povzroči prenehanje naročnikovih jamčevalnih zahtevkov.
Stranka sama se lahko odreče zaslišanju tudi tako, da brez opravičljivega razloga ne pride na zaslišanje.