CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00042046
OZ člen 149, 153, 153/3, 179. ZPrCP člen 56, 56/1-1. ZPP člen 154.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - presoja višine denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - primarni in sekundarni strah - prometna nesreča - razmejitev odgovornosti - konkurenca objektivne in subjektivne odškodninske odgovornosti - objektivna odgovornost avtomobilista - odgovornost kolesarja - poškodba zapestja - odrgnina kolena z blago oteklino - odločanje o pravdnih stroških - (ne)upoštevanje uspeha po temelju in po višini
Nedvomno je bil tožnik tisti, ki je povzročil nevarno situacijo, ko se ni pravilno vključeval iz neprednostne na prednostno cesto. Njegov del odgovornosti bi bil pretežen, če ne bi bila podana objektivna odgovornost avtomobilista. Zavarovanec toženke je delno tudi krivdno prispeval k nesreči, saj je „vozil skozi naselje, približeval se je križišču, zato bi otroka na kolesu lahko pričakoval“, pri čemer bi po ugotovitvah izvedenca cestno prometne stroke pred mestom trka lahko ustavil, če bi vozil s hitrostjo, kolikor bi znašala primerna hitrost vožnje skozi preglednostno omejeno križišče.
V obravnavani odškodninski zadevi sta bila sporna tako temelj kot višina tožbenega zahtevka in je sodišče prve stopnje izvajalo obsežen dokazni postopek glede obeh. Sodišče prve stopnje bi moralo o povrnitvi pravdnih stroškov odločati z upoštevanjem uspeha strank ločeno glede podlage tožbenega zahtevka in glede njegove višine, končni uspeh strank pa je njuna aritmetična sredina.
ZIZ člen 178, 178/2, 179, 179/1. ZPP člen 245, 245/2.
tržna vrednost nepremičnine - cenilec - stavbno zemljišče - kmetijsko zemljišče - kmetijsko ali stavbno zemljišče - pripombe na cenitveno poročilo
Ker je parcela 218/24 k.o. ... po namenski rabi delno kmetijsko zemljišče (100 m2), delno pa stavbno zemljišče (16 m2), ki ga je cenilec kmetijske stroke ocenil kot stavbno zemljišče, na kar je dolžnik v pripombah na cenitveno poročilo tudi opozarjal, pritožba utemeljeno opozarja, da je cenitev neverodostojna, saj je delno podana po cenilcu, ki za navedeno področje ni bil imenovan za cenilca oziroma za to področje nima ustrezne strokovne izobrazbe.
Sodišče druge stopnje pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da sta bila odgovor na tožbo in prva pripravljalna vloga vložena tako v postopku IV P 1397/2018 kot postopku IV P 385/2019 potrebna pravdna stroška v vsaki od zadev (prvi odstavek 155. člena ZPP). Odgovora na tožbo zato, ker bi v nasprotnem primeru sodišče izdalo zamudni sodbi, prvi pripravljalni vlogi pa v dopolnitev tožbenih navedb, saj postopka do vložitve teh vlog nista bila združena.
krajevna pristojnost sodišča - kraj nastanka škode - dejanska podlaga tožbe - odškodninska odgovornost - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo
Tožnik je v tožbi navedel, da vlaga tožbo pri Okrajnem sodišču v Šmarju pri Jelšah na podlagi 52. člena ZPP in po oceni pritožbenega sodišča navedel zadostne okoliščine o tem, kje je nastala škodljiva posledica, na podlagi katerih je mogoče zaklučiti, da zatrjuje, da je škodljiva posledica nastala na njegovem domu v T. Glede na dejansko podlago tožbe je tako imel tožnik pravico vložiti tožbo pri izbranem sodišču, na območju katerega ima stalno prebivališče.
ZPP člen 2, 7, 146, 146/2, 146/5, 180, 180/3, 212, 214, 318, 318/1. Zakon o obveznim odnosima (Zakon o obligacijskih razmerjih, Hrvaška, 2005) člen 1063, 1064, 1067/1, 1067/2, 1067/3, 1069, 1100, 1104.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - vročitev sodnih pisanj v tujino - začasni zastopnik, upravičen za sprejemanje pisanj v republiki sloveniji - sklepčnost tožbe - odmera odškodnine - uporaba tujega prava - hrvaško pravo
Sodišče prve stopnje je toženi stranki ob priliki vročanja tožbe v odgovor, kot prvem pisanju, ki ji ga je v tem postopku vročalo, vročilo tudi poziv za postavitev pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji. V tem pozivu ji je določilo 15-dnevni rok za postavitev pooblaščenca za sprejemanje pisanj. Tožena stranka ima sicer prav, da bi moralo sodišče prve stopnje po preteku tega roka toženi stranki, ki sama ni imenovala pooblaščenca za sprejemanje pisanj, postaviti na njene stroške začasnega zastopnika, upravičenega za sprejemanje pisanj, vendar njegova (ne)postavitev na samo pravilnost vročitve tožbe v odgovor ter na začetek teka, sam tek in iztek roka za vložitev odgovora na tožbo nima in ni imela prav nobenega vpliva, posledično pa to pomeni, da tudi na pravilnost in zakonitost izpodbijane zamudne sodbe ni imela in tudi ni mogla imeti nobenega vpliva.
Krivdna oziroma objektivna odškodninska odgovornost sta le pravna pojma, pravna standarda, predstavljata torej pravno kvalifikacijo, ki pa za sklepčnost tožbe ni bistvena sestavina, če pa jo stranka navaja, pa nanjo sodišče ni vezano. S tem, ko je, čeprav tožnik ni izrecno trdil, da je podana objektivna odškodninska odgovornost zavarovanca tožene strnake, zaključilo, da obstoji objektivna odškodininska odgovornost zavarovanca tožene sranke, sodišče prve stopnje tako ni odločalo niti mimo tožbenega zahtevka, niti mimo trditvene podlage tožnika.
Sklep o spremembi zastopnika in izjava zastopnika, ki vsebujeta med seboj tako nasprotujoča podatka glede firme družbe in njene matične številke, ne predstavljata z zakonom predpisane listine, ki bi predstavljala podlago za vpis spremembe zakonitega zastopnika subjekta vpisa.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00041085
KZ-1 člen 208, 208/1, 208/2. ZKP člen 277, 277/1, 277/1-1, 437, 437/1.
obstoj kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskega znaka - zatajitev - protipravna prilastitev - protipravna prilastitev tuje premične stvari - posodbena pogodba - dogovor z lastnikom stvari - ustni dogovor - odpadla pravna podlaga - vrnitev izposojene stvari
Sodišče prve stopnje je stališče Vrhovnega sodišča RS, zavzeto v sodbi I Ips 53767/2013 z dne 20. 6. 2019, katere nosilni argument je, da nevrnitev predmetov pogodbe leasinga sama po sebi še ne pomeni njihove prilastitve, ter da bi zato, da bi ravnanje, ki je v nasprotju s pogodbenimi določili, preraslo v kaznivo dejanje zatajitve, moralo biti opisano (in ne zgolj zatrjevano), kako si je obsojeni predmete leasinga prisvojil, napačno razširilo na katerokoli pogodbo oziroma pravni posel, tudi na enostaven ustni dogovor o posodbi prenosnega računalnika med obdolžencem in oškodovancem v tej zadevi.
Zaradi dejanske in pravne jasnosti predmetne zadeve, zlasti v zvezi z odpadlim pravnim temeljem za obdolženčevo nadaljnjo posest (in uporabo) prenosnega računalnika po lastnikovem pozivu na vrnitev, dodajanje drugih okoliščin obdolženčeve prilastitve prenosnega računalnika v sam opis dejanja za konkretizacijo zakonskega znaka protipravne prilastitve ni potrebno.
Neutemeljena je pritožbena lastna dokazna ocena sporne kršitve oziroma izpostavljene fotografije in ji pritožbeno sodišče ne sledi. Prva toženka se je imela možnost opredeliti do konkretno zatrjevane kršitve začasne odredbe in do priložene fotografije v vseh smereh, ki jih neutemeljeno (in nekatere tudi prvič ter zato neupoštevno) izpostavlja v pritožbi, pa tega ni storila. Njene ugovorne navedbe so bile povsem pavšalne, zato je sodišče prve stopnje na podlagi konkretiziranih trditev tožnic (o ravnanju prve toženke dne 25.6.2020 ob 15.30 uri) in priložene fotografije povsem pravilno in popolno ugotovilo relevantno dejansko stanje ter ni šlo za nekritično sledenje navedbam in dokazu tožnic.
ZPP člen 318, 318/1. OZ člen 111, 111/3, 561, 561/3.
zamudna sodba - odgovor na tožbo - pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe
Izpolnjenost pogoja iz prvega odstavka 318. člena ZPP glede odgovornega nasprotovanja toženca ne more nadomeščati njegovo nasprotovanje v mediacijskem postopku. Pri tem pa tudi ne morejo biti upoštevne pritožbene trditve, da je toženec kot laik menil, da lahko nasprotovanje tožbenim trditvam poda tudi v mediacijskem postopku, za katerega je podal soglasje. Iz poziva, naj odgovori na tožbo, ki je bil tožencu vročen hkrati s tožbo je namreč razvidno, da je bil toženec v pozivu poučen ne samo na možnost vložitve odgovora na tožbo in zakonske posledice, če tega ne bi storil, ampak izrecno tudi, da tudi če bo podal soglasje k začetku mediacije, mora odgovoriti na tožbo.
Tožnikova upravičenost do razveze pogodbe o dosmrtnem preživljanju izhaja že iz tožnikovih tožbenih trditev, da toženec nobenih pogodbeno dogovorjenih obveznosti ni in kljub pozivu tožnika ne izpolnjuje, pri tem pa ni pravno pomembno, ali so katere pogodbeno dogovorjene obveznosti toženca po obsegu odvisne od tožnikove lastne zmožnosti in potrebnosti.
Tožeča stranka je svoj primarni zahtevek gradila na tem, da ni bil podan temelj za unovčenje zadevne bančne garancije, ker ne odgovarja za grajane napake oziroma, da teh v času spornega unovčenja ni bilo, opredelitvi oziroma oceni višine škode, kot jo je podala tožena stranka, pa ni ugovarjala. Še več, v drugi pripravljalni vlogi z dne 26.1.2016 je izrecno navedla, da v tej pravdi ni bistveno, koliko naj bi znašala škoda zaradi domnevnih napak, pač pa to, da tožena stranka sploh ni imela temelja za unovčenje bančne garancije (ker napak v kritičnem času ni bilo oziroma zanje tožeča stranka ni odgovorna) ter da je tožena stranka pri tem ravnala zvijačno. Sodišče prve stopnje se torej v obrazložitvi izpodbijane sodbe utemeljeno ni ukvarjalo z višino škode zaradi obravnavanih napak premazov, saj je tožnica za primer, da bi bil podan temelj za unovčenje garancije, smiselno pristala na oceno višine škode in utemeljitev zneska unovčenja, kot ju je podala tožena stranka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00040388
OZ člen 239, 239/2, 243, 766, 766/1, 766/2, 768, 768/1, 768/3, 990, 992, 992/7, 993, 993/2, 993/3, 995, 995/1, 996, 999. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. URS člen 2, 14, 22, 23, 25, 26.
družbena pogodba - pogodbene stranke - občine - izgradnja centra za ravnanje z odpadki - razmerja med družbeniki - sofinanciranje - sredstva evropske kohezijske politike - nepovratna sredstva - upravičenec do nepovratnih sredstev - actio pro socio - navadni sospornik - škoda - kršitev pogodbe - odškodnina - zmanjšanje premoženja - pogodba o naročilu (mandat) - huda malomarnost - neskrbnost pri podpisu pogodbe - indirektno zastopanje - standard skrbnosti - razvezni pogoj - okoljevarstveno dovoljenje - odškodninska odgovornost države - nevložitev tožbe - obrazloženost sodbe - pravica do izjave - izpovedbe prič - dokazna ocena
Za družbeno pogodbo so bistvene tri značilnosti, in sicer skupni namen družbenikov, prizadevanje vseh družbenikov, da ga dosežejo in da gre za pogodbo civilnega obligacijskega prava. Skupni namen družbenic, ki izhaja iz Medobčinske pogodbe, je izvedba projekta s finančnimi viri, ki jih bodo deloma zagotovile družbenice iz lastnih virov, deloma pa bo sredstva zagotovila Evropska komisija v skladu s finančnim memorandumom in Republika Slovenija.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je pri pridobivanju kohezijskih sredstev lahko nastopal le en sam prejemnik oziroma upravičenec, na katerega se glasi odločba o sofinanciranju in da je bila tožena stranka v tej funkciji tudi stranka postopka v razmerju z Republiko Slovenijo pri pridobivanju teh sredstev. V razmerju z Republiko Slovenijo je tožena stranka nastopala v svojem imenu in na račun družbe in je v razmerju z Republiko Slovenijo nosilka pravic in obveznosti sama.
Iz 10. člena pogodbe o sofinanciranju, na katerem tožniki utemeljujejo očitek toženi stranki o neskrbnem poslovodstvu, izhaja, da je pogodba sklenjena pod razveznim pogojem, da bo upravičenec pridobil pravnomočno Okoljevarstveno dovoljenje (OVD) do 31. 7. 2014 ter da se pogodba šteje za razvezano, v primeru, če do tega roka ne bo pridobil OVD iz kateregakoli razloga in ga predložil sofinancerju. Pri tem bi morala tožeča stranka jasno povedati, kako si predstavlja, da bi tekli dogodki, ki bi sledili odklonitvi podpisa te pogodbe in ki bi tožnicam domnevno vzpostavili premoženjsko stanje, za katerega trdijo, da bi ga s tem dosegle. Tega pa tožeča stranka v postopku ni zmogla. Sklicevanje na razvezni pogoj, ki je bil povezan s pridobitvijo OVD, ta pa tudi s pridobitvijo gradbenega dovoljenja, je nesmiselno, če je iz sporne pogodbe jasno, da bi tudi v primeru, če razvezni pogoj ne bi bil dogovorjen, po pogodbi morala tožena stranka pridobljena sredstva vrniti, če do določenega roka ne bi pridobila OVD in gradbenega dovoljenja.
Tožnice niso uspele izpodbiti pravilne ugotovitve sodišča prve stopnje, da je bila sklenitev pogodbe o sofinanciranju pogoj za pričetek črpanja sredstev. V primeru, če bi tožena stranka podpis pogodbe odklonila, bi se izpostavila očitku družbenic, ki so sodelovale pri projektu, da ji sredstva niso bila nakazana ravno zato, ker ni sklenila pogodbe o sofinanciranju, ki je pogoj za nakazilo denarja.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00042612
ZDR-1 člen 85, 85/1, 179, 179/1, 179/2.. OZ člen 131.
pisno opozorilo pred odpovedjo - odškodninska odgovornost delodajalca - razžalitev dobrega imena in časti - odločitev o pravdnih stroških - poseg v pravice osebnosti
Podaja neutemeljenega opozorila pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi sama po sebi še ne predstavlja nedopustnega ravnanja tožene stranke. Nedopustno ravnanje tožene stranke bi bilo namreč podano šele v primeru, če bi pri svojem odločanju zavestno ravnala zoper predpise in s tem zlorabila svoje pravice, tj. pravico do sankcioniranja delavca s podajo opozorila pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Ker zloraba pravic tožene stranke iz podanega opozorila pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ne izhaja, sodišče prve stopnje pravilno ni ugotovilo protipravnega ravnanja tožene stranke.
Vsebina opozorila pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ni takšna, da bi tožena stranka s tem razžalila tožnikovo čast in dobro ime. Opozorilo ne vsebuje nobenih nespoštljivih, nevljudnih ali kakršnikoli drugih negativnih izrazov in navedb, ki bi lahko pri tožniku povzročile čustveno prizadetost. Subjektivna prizadetost in ogorčenost tožnika ob podaji opozorila pred odpovedjo, še ne spreminja njegove narave, ki sama zase ne predstavlja nedopustnega ravnanja tožene stranke.
pogodba o najemu - najemna pravica - pravica uporabe - ugotovitvena tožba - pravna korist od izdaje ugotovitvene sodbe - obstoj najemnega razmerja - vrnitev nepremičnine - trajanje najemne pogodbe - časovne meje pravnomočnosti - odločanje mimo tožbenega zahtevka - obnovitvena dela na nepremičnini - novogradnja in dozidava - gradbeno dovoljenje - kulturna dediščina - gradnja garaže - dokončanje del - ugotavljanje višine vlaganj - ogled kot dokazno sredstvo - dokazi ne morejo nadomestiti manjkajočih trditev
Med pravdnima strankama je sporen obstoj najemnega razmerja ter najemna pravica (oziroma pravica uporabe) tožene stranke na nepremičnini tožeče stranke, obseg in trajanje te pravice. Med pravdnima strankama je sporno predvsem če in kdaj bo ta pravica nastala in kdaj bo prenehala, zato je obstoj in obseg te pravice negotov. Na podlagi odločitve v tej pravdi bo tako jasno, če ima tožena stranka na nepremičnini tožnice kakšno pravico in če jo ima, obseg njenega trajanja. Tožeča stranka od tožene stranke pred potekom dogovorjene dobe ne more zahtevati vrnitve nepremičnine. Ker tožena stranka že pred zapadlostjo pravice (vrnitve nepremičnine) zatrjuje, da obdobje najema (uporabe) sploh še ni pričelo teči in zato pravica takrat, kot zatrjuje tožeča stranka, ne bo prenehala in zato zahteve za vrnitev nepremičnine ni dolžna izpolniti, je utemeljeno pričakovati, da tožničine terjatve tudi ob zatrjevani dospelosti ne bo izpolnila. Na tak način neposredno ogroža tisto pravico tožeče stranke, katere obstoj zanika. S tem pa je izkazana korist, ki jo tožnik pričakuje od ugotovitvene tožbe, ter je pravne in ne ekonomske narave, kot zmotno zatrjuje pritožba.
Posledica neuspešnega rubeža, ker se pri dolžniku niso našle stvari, ki so lahko predmet izvršbe, ne pomeni, da dolžnik upniku ni dolžan povrniti stroškov neuspešnega izvršilnega dejanja, ki ga je opravil izvršitelj, če jih upnik pravočasno priglasi in sodišče oceni, da so bili ti potrebni za izvršbo.
ZFPPIPP člen 399, 399/1, 399/3, 399/4, 399/4-3, 386, 386/1, 386/1-1, 406, 406/1, 406/1-1. ZPP člen 77, 77/2, 337, 337/1.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - namen odpusta obveznosti - ovira za odpust obveznosti - izigranje upnikov - procesna sposobnost stečajnega dolžnika - nedovoljene pritožbene novote
Ovira za odpust obveznosti je izkazana s tem, ko je sodišče ugotovilo, da je dolžnik sklenil prodajno pogodbo z namenom, da izigra upnike ter je pri tem razpolagal s svojim premoženjem neodplačno oziroma za neznatno plačilo.
ZPP člen 358, 358-3. ZFPPIPP člen 14, 21, 33, 38, 38/1, 42, 42/1, 42/2, 42/4, 44, 44/1, 44/1-2, 44/5, 44/5-1, 44/6, 44/7, 44/8. ZGD-1 člen 61, 61/1, 263, 263/1, 495, 495/1, 498, 498/1, 498/2, 498/3. OZ člen 86, 86/1, 86/2, 432.
postopek likvidacije - stečajni postopek - odškodninska odgovornost poslovodstva - odškodninska odgovornost likvidacijskega upravitelja - ugotovitev položaja insolventnosti - potrebna skrbnost - trditveno in dokazno breme
Po določbi prvega odstavka 44. člena ZFPPIPP in njegove 2. točke je posamezen član poslovodstva ali nadzornega sveta odgovoren upnikom za škodo iz prvega odstavka 42. člena ali prvega odstavka 43. člena tega zakona do višine dvakratnega skupnega zneska vseh njegovih prejemkov za opravljanje funkcije člana poslovodstva ali nadzornega sveta v letu, v katerem je bilo izvedeno ali opuščeno dejanje iz prvega odstavka 42. člena ali prvega odstavka 43. člena tega zakona, vendar pri članih poslovodstva srednje družbe ne manj kot 50.000 EUR. Glede na to, da tožbeni zahtevek znaša 50.000,00 EUR, je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da ni bistveno, točno kolikšna škoda je nastala upnikom tožeče stranke, pač pa zgolj, da stanje ob zaključku postopka pred sodiščem prve stopnje kaže, da škoda dosega oz. presega 50.000,00 EUR. O tožbenem zahtevku za povrnitev škode na tej podlagi pa je, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, mogoče odločiti še preden je v stečajnem postopku znana točna višina poplačila terjatev stečajnih upnikov iz stečajne mase, saj ima poslovodja oz. član nadzornega sveta v primeru višjega poplačila upnikom v stečajnem postopku regresno terjatev do družbe (šesti do osmi odstavek 44. člena ZFPPIPP).
stečajni postopek - začetek stečajnega postopka - predlog upnika za začetek stečajnega postopka - dolžnikov predlog za odlog odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka - nepopoln predlog - rok za dopolnitev vloge - nepodaljšljiv rok
Glede na citirano kogentno določbo četrtega odstavka 236. člena ZFPPIPP, ki izrecno prepoveduje podaljšanje roka v primeru, če dolžnik svoje vloge po pozivu sodišča ne dopolni v roku 3 delovnih dni, sodišče prve stopnje ni imelo druge možnosti kot začeti stečajni postopek.
ZZK-1 člen 40, 40/1-1, 40/3, 41, 140, 140/1-4, 150, 150/2, 152, 152/2, 248, 248/2.. ZPPLPS člen 6.
vpis lastninske pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo - vsebina zemljiškoknjižnega predloga - navedba listin, ki so podlaga za vpis - posadna listina - pogodba o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja - večkratni zaporedni prenos pravice (veriga pogodb) - nakup stanovanja po določbah o privatizaciji stanovanj - pogoji za dovolitev vpisa v zemljiško knjigo
Zakon določa, da lahko zadnji pridobitelj nepremičnine zahteva vknjižbo v svojo korist, če zemljiškoknjižnemu predlogu za vsak prenos priloži listino, ki bi bila podlaga za vknjižbo pravice v korist njegovega prednika. Ob tem ZZK-1 v 140. členu zahteva, da predlagatelj tudi v samem zemljiškoknjižnem predlogu (opredeljeno) navede vse listine, ki so podlaga za vpis. Predlagatelja, ki se sklicujeta na tri pogodbene prenose, nista ravnala v skladu s temi pravili.
Pogodba z dne 14. 8. 2020, ki sta jo predlagatelja kot podlago navedla v zemljiškoknjižnem predlogu, ne predstavlja ustrezne podlage za vpis, saj ne ustreza niti posadni listini (pogodbeni stranki se sklicujeta na izveden način pridobitve stvarne pravice) niti uskladitveni pogodbi.
Na načelni ravni se pritožbeno sodišče strinja s pritožbo, da je treba v primerih, ko je bila prva v verigi pogodb kupoprodajna pogodba, sklenjena skladno s privatizacijskimi določbami SZ iz leta 1991, pogoje za vpis preverjati tudi z vidika določbe 6. člena ZPPLPS. Tako napotuje 248. člen ZZK-1.