začasna odredba v družinskih sporih - pogoji za izdajo začasne odredbe v družinskih sporih - pravica do stikov otroka s starši - sprememba izvajanja stikov - določitev obsega stikov - način izvajanja stikov - stiki očeta z otrokom - omejitev pravice do stikov - restriktiven pristop
K izdaji začasnih odredb v družinskopravnih zadevah je treba pristopiti restriktivno. Te imajo velik neposreden vpliv na končno odločitev, kar lahko močno in trajno prizadene interese obeh staršev in otroka. Odsotnost stikov z enim od staršev praviloma povzroči škodo, ki lahko kaj hitro postane zelo težko popravljiva.
Sprememba kraja stikovanja – ta je lahko izven igrišča v bližini otrokovega doma – omogoča nasprotnemu udeležencu in mld. A. A. zaživeti sproščenejši odnos. Očetu pa predvsem prevzeti večjo odgovornost za otroka in se aktivneje vključiti v stik.
verzijski zahtevek - povrnitev stroškov preživljanja - poravnava - dejansko stanje - dokazovanje - nesklepčnost tožbe
Toženčev očitek o nesklepčnosti tožbe ni utemeljen. Tožnica je navedla vsa dejstva za utemeljevanje verzijskega zahtevka iz 133. člena ZZZDR, za dokazovanje višine potrebnih izdatkov za preživljanje mladoletnih otrok pa je predložila ustrezne dokaze.
obstoj delovnega razmerja - premoženjske pravice - zavrženje dela tožbe - procesne predpostavke - rok za vložitev tožbe - materialni prekluzivni rok - sodno varstvo
Dokler traja razmerje, ki naj bi imelo vse značilnosti delovnega razmerja, lahko delavec skladno s prvim in drugim odstavkom 200. člena ZDR-1 od delodajalca pisno zahteva priznanje obstoja delovnega razmerja. Če delodajalec tega v osmih dneh ne stori in ne odpravi kršitve, lahko delavec v 30 dneh zahteva sodno varstvo pred sodiščem. Če razmerje, ki je imelo vse značilnosti delovnega razmerja, ne traja več, mora delavec uveljavljati sodno varstvo v 30 dneh od dneva, ko je izvedel za kršitev pravice (tretji odstavek 200. člena ZDR-1). Tako določen 30-dnevni rok je materialni prekluzivni rok, na katerega sodišče pazi po uradni dolžnosti.
Tožnik sodnega varstva za ugotovitev obstoja delovnega razmerja za sporno obdobje ni uveljavljal skladno s tretjim odstavkom 200. člena ZDR-1. Prijava v delovno razmerje oziroma v socialna zavarovanja na podlagi delovnega razmerja, izplačilo plače in drugih denarnih terjatev iz tega razmerja so lahko le posledica ugotovitve obstoja delovnega razmerja. S postavitvijo teh zahtevkov iz delovnega razmerja, ki ni ugotovljeno, delavec ne more obiti zakonsko določenih rokov za ugotovitev obstoja delovnega razmerja - torej na način, da bi kot predhodno vprašanje izpostavil obstoj delovnega razmerja šele po navedenem zakonskem roku. Gre za enotno in ustaljeno stališče sodne prakse.
začasne odredbe v družinskih sporih - začasna dodelitev otroka v varstvo in vzgojo - stiki otrok s starši - stiki pod nadzorom - izvrševanje stikov z otrokom - preprečevanje stikov - kršitev začasne odredbe - denarna kazen - prešolanje učenca na drugo šolo - ogroženost otroka - epidemija - COVID-19
Na splošno verjetno drži, da ni nujno ves čas živeti v svojem rodnem kraju, saj je nekaj naravnega, da se ljudje selimo. Je pa nekaj povsem drugega, če je v ozadju selitve odtegnitev hčerke od očeta. S selitvijo bi bila iztrgana od očetovega okolja in okolja starih staršev, nasprotna udeleženka pa bi še lažje preprečevala stike.
Ogroženost mld. A. je bilo treba preprečiti z njenim začasnim zaupanjem v vzgojo in varstvo očetu, saj se lahko le na ta način tekom postopka zagotovi, da bo otrok imel odnos z obema staršema.
Epidemija COVID-19 ni razlog, da se stiki ne bi izvajali, če na strani staršev ali otroka oziroma drugih bližnjih, ki živijo v skupnem gospodinjstvu, ni kakšnih rizičnih okoliščin, česar pa nasprotna udeleženka niti ni navajala.
razvezana zakonca - skupno premoženje zakoncev - obseg skupnega premoženja zakoncev - spor o obsegu deležev na skupnem premoženju - posebno premoženje - izpodbijanje domneve o enakih deležih zakoncev
To, kateri od zakoncev se dejansko pogovarja glede nakupa skupnega premoženja, kdo izroči ali nakaže kupnino in kdo je pogodbena stranka, ni pomembno, saj so določbe o skupnem premoženju kogentne in predstavlja pridobitev skupnega premoženja originaren način pridobitve lastninske pravice.
ZFPPIPP člen 399, 399/1, 399/3, 399/4, 399/4-3, 386, 386/1, 386/1-1, 406, 406/1, 406/1-1. ZPP člen 77, 77/2, 337, 337/1.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - namen odpusta obveznosti - ovira za odpust obveznosti - izigranje upnikov - procesna sposobnost stečajnega dolžnika - nedovoljene pritožbene novote
Ovira za odpust obveznosti je izkazana s tem, ko je sodišče ugotovilo, da je dolžnik sklenil prodajno pogodbo z namenom, da izigra upnike ter je pri tem razpolagal s svojim premoženjem neodplačno oziroma za neznatno plačilo.
ZPP člen 358, 358-3. ZFPPIPP člen 14, 21, 33, 38, 38/1, 42, 42/1, 42/2, 42/4, 44, 44/1, 44/1-2, 44/5, 44/5-1, 44/6, 44/7, 44/8. ZGD-1 člen 61, 61/1, 263, 263/1, 495, 495/1, 498, 498/1, 498/2, 498/3. OZ člen 86, 86/1, 86/2, 432.
postopek likvidacije - stečajni postopek - odškodninska odgovornost poslovodstva - odškodninska odgovornost likvidacijskega upravitelja - ugotovitev položaja insolventnosti - potrebna skrbnost - trditveno in dokazno breme
Po določbi prvega odstavka 44. člena ZFPPIPP in njegove 2. točke je posamezen član poslovodstva ali nadzornega sveta odgovoren upnikom za škodo iz prvega odstavka 42. člena ali prvega odstavka 43. člena tega zakona do višine dvakratnega skupnega zneska vseh njegovih prejemkov za opravljanje funkcije člana poslovodstva ali nadzornega sveta v letu, v katerem je bilo izvedeno ali opuščeno dejanje iz prvega odstavka 42. člena ali prvega odstavka 43. člena tega zakona, vendar pri članih poslovodstva srednje družbe ne manj kot 50.000 EUR. Glede na to, da tožbeni zahtevek znaša 50.000,00 EUR, je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da ni bistveno, točno kolikšna škoda je nastala upnikom tožeče stranke, pač pa zgolj, da stanje ob zaključku postopka pred sodiščem prve stopnje kaže, da škoda dosega oz. presega 50.000,00 EUR. O tožbenem zahtevku za povrnitev škode na tej podlagi pa je, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, mogoče odločiti še preden je v stečajnem postopku znana točna višina poplačila terjatev stečajnih upnikov iz stečajne mase, saj ima poslovodja oz. član nadzornega sveta v primeru višjega poplačila upnikom v stečajnem postopku regresno terjatev do družbe (šesti do osmi odstavek 44. člena ZFPPIPP).
ZGD-1 člen 263, 263/2, 263/3. ZBan člen 39, 66. OZ člen 346, 352, 352/1, 352/2, 352/3. URS člen 155, 155/1.
uprava banke - odškodninska odgovornost članov uprave - poslovna odškodninska odgovornost - rok za zastaranje odškodninske terjatve - zastaralni rok - retroaktivna uporaba zakona - načelo pravne varnosti - novejša sodna praksa - zmotna uporaba materialnega prava
Položaj članov organov vodenja do družbe je podoben mandatnemu razmerju (pogodba o naročilu). Upravi je zaupano upravljanje tujega premoženja, kar v bistvenem ustreza obveznosti mandatarja, ki se z mandatno pogodbo zaveže naročitelju, da bo zanj opravil določene posle. Kršitev obveznosti ene stranke, ki izvira iz tega razmerja, povzroči nastanek poslovne odškodninske odgovornosti. Odškodninska terjatev za škodo, ki je nastala s prekršitvijo pogodbene obveznosti zastara v času, določenem za zastaranje pogodbene obveznosti (tretji odstavek 352. člena OZ), rok pa teče od trenutka, ko je imel oškodovanec pravico zahtevati izpolnitev pogodbene obveznosti.
Taka razlaga položaja članov uprave (tako v delniški družbi, navedeno razlago pa je mogoče uporabiti tudi v primeru bank) in zaključek, da gre pri odškodninski odgovornosti po 263. členu ZGD-1 za poslovno odškodninsko odgovornost, zaradi česar se za zastaranje odškodninske terjatve zoper člane uprave gospodarskih družb (in tudi bank) uporablja petletni zastaralni rok, ne pomeni retroaktivne uporabe zakona, saj gre za sprejem pravnega stališča z uporabo metod argumentacije pravnih norm, ki so veljale v času pred sprejemom novele ZGD-1I in ne za morebitno uporabo nove zakonske določbe za nazaj.
Tožene stranke se glede vprašanja zastaranja niso mogle zanašati na enotno stališče sodne prakse in pravne teorije, saj tega niti ni bilo.
Materialnopravno naziranje tožeče stranke, da ima odškodninska odgovornost članov uprave pravno naravo neposlovne odškodninske odgovornosti, tožeči stranki ne more iti v škodo in tudi ne more biti odločilno pri sklicevanju toženih strank na načelo pravne varnosti. Gre za vprašanje materialnega prava, ki ga mora sodišče poznati (iura novit curia) in nanj paziti po uradni dolžnosti, zato stališče tožeče stranke, ki bi ji šlo sicer v škodo, ne more pomeniti, da mora sodišče temu slediti, še manj pa, da sta se toženi stranki (morda) zanašali na napačno materialnopravno tolmačenje tožeče stranke.
odškodninska odgovornost - odgovornost za škodo pri nesreči premikajočih se motornih vozil - soodgovornost za nezgodo - krivda - stopnja krivde - vključevanje na prednostno cesto - prehitra vožnja - nepremoženjska škoda - višina denarne odškodnine - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah
Prispevka obeh imetnikov motornih vozil k nastali škodi je treba ovrednotiti po oceni vseh okoliščin primera in pri tem dati ustrezno težo tisti okoliščini, ki je predstavljala odločilen vzrok za nastalo škodo, ob upoštevanju teže kršitev cestnoprometnih predpisov obeh imetnikov motornih vozil in stopnje nevarnosti, ki izhaja iz obratovanja posameznega motornega vozila.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00040517
KZ-1 člen 173, 173/1, 173/4.
kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let - zadovoljevanje spolnega nagona - spolna nedotakljivost - prizadetost spolne nedotakljivosti - pravna opredelitev kaznivega dejanja - privilegirana oblika kaznivega dejanja - motiv - naklep - presoja dejanskega stanja
O odločilnem dejstvu spolne motiviranosti je torej sodišče prve stopnje povsem zadostno sklepalo na podlagi narave obdolženčevih ravnanj, zato očitana kršitev ni podana.
Že Vrhovno sodišče Republike Slovenije je večkrat poudarilo, da je namen zadovoljevanja spolnega nagona naravni znak kaznivega dejanja spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let.
A ne glede na to, po ustaljeni praksi Vrhovnega sodišča namreč prav fizični kontakt predstavlja tudi razmejitev med kaznivim dejanjem po prvem in četrtem odstavku 173. člena KZ-1, pri katerem ne pride (nujno) do dotikanja teles, pač pa gre za različna spolna nedostojna ravnanja oziroma dejanja, ki so namenjena zadovoljitvi storilčeve spolne pohote pred otrokom.
ZPP člen 318, 318/1. OZ člen 111, 111/3, 561, 561/3.
zamudna sodba - odgovor na tožbo - pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe
Izpolnjenost pogoja iz prvega odstavka 318. člena ZPP glede odgovornega nasprotovanja toženca ne more nadomeščati njegovo nasprotovanje v mediacijskem postopku. Pri tem pa tudi ne morejo biti upoštevne pritožbene trditve, da je toženec kot laik menil, da lahko nasprotovanje tožbenim trditvam poda tudi v mediacijskem postopku, za katerega je podal soglasje. Iz poziva, naj odgovori na tožbo, ki je bil tožencu vročen hkrati s tožbo je namreč razvidno, da je bil toženec v pozivu poučen ne samo na možnost vložitve odgovora na tožbo in zakonske posledice, če tega ne bi storil, ampak izrecno tudi, da tudi če bo podal soglasje k začetku mediacije, mora odgovoriti na tožbo.
Tožnikova upravičenost do razveze pogodbe o dosmrtnem preživljanju izhaja že iz tožnikovih tožbenih trditev, da toženec nobenih pogodbeno dogovorjenih obveznosti ni in kljub pozivu tožnika ne izpolnjuje, pri tem pa ni pravno pomembno, ali so katere pogodbeno dogovorjene obveznosti toženca po obsegu odvisne od tožnikove lastne zmožnosti in potrebnosti.
ZPP člen 287, 287/2, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - neizvedba dokaza z zaslišanjem priče - neobrazloženost odločitve
V skladu z drugim odstavkom 287. člena ZPP sodišče zavrne predlagane dokaze, za katere misli, da niso pomembni za odločbo, in navede, zakaj jih je zavrnilo. Pravica do izvedbe dokaza ni absolutna. Sodišče prve stopnje je obrazložilo, zakaj zaslišanje priče A. A. ni potrebno.
pravdni stroški po umiku tožbe - izpolnitev tožbenega zahtevka med pravdnim postopkom - izpolnitev po tretji osebi
Tožnica je tožbo zoper toženca umaknila zaradi poplačila njene izterjevane terjatve, ki pa ga ni opravil toženec. Zato pa ugotovljena situacija ne pomeni izpolnitve pogoja iz prvega odstavka 158. člena ZPP.
Za odločanje po 158. členu ZPP je pravno neodločilno kdo tretji, ki ni toženec, je tožnici izpolnil zahtevek, zaradi česar je ta umaknila tožbo zoper toženca.
dovoljenost izvršbe - osebni stečaj dolžnika - nastanek terjatve po začetku stečajnega postopka
Ker je premoženje, s katerim samostojno razpolaga dolžnica v postopku osebnega stečaja (in ni del stečajne mase), hkrati tudi premoženje, na katerega ni dopustno (zaradi predpisanih omejitev) poseči v izvršbi, je sodišče prve stopnje utemeljeno, na podlagi prvega odstavka 131. člena ZFPPIPP, zavrglo predlog za izvršbo.
začasna odredba v družinskih sporih - začasna odredba o stikih - pravica do stikov - stik otroka s staršem - določitev obsega stikov - ogroženost otroka - nujnost izdaje začasne odredbe - omejitev stikov - restriktiven pristop - zasvojenost - alkoholizem - nižji dokazni standard
Pravico do stikov je treba presojati predvsem v luči pravice otroka, da stikuje s staršema. Izhodišče glede obsega stikov je enako za oba starša, razen če bi bila iz takih ali drugačnih razlogov otrokova korist ogrožena. Le če je nujno, se izda začasna odredba, s katero se enemu od staršev (ali obema) omejijo stiki.
stečajni postopek - začetek stečajnega postopka - predlog upnika za začetek stečajnega postopka - dolžnikov predlog za odlog odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka - nepopoln predlog - rok za dopolnitev vloge - nepodaljšljiv rok
Glede na citirano kogentno določbo četrtega odstavka 236. člena ZFPPIPP, ki izrecno prepoveduje podaljšanje roka v primeru, če dolžnik svoje vloge po pozivu sodišča ne dopolni v roku 3 delovnih dni, sodišče prve stopnje ni imelo druge možnosti kot začeti stečajni postopek.
spor o pristojnosti - subjektivni kriterij za gospodarski spor - objektivni kriterij za določitev gospodarskega spora - fizična oseba - zbornica - vrednost spora - stvarna pristojnost okrajnega sodišča - stalno prebivališče toženca - krajevna pristojnost
Ker je tožeča stranka zbornica, tožena stranka pa fizična oseba, nobena od strank v konkretnem primeru ne izpolnjuje subjektivnega kriterija iz prvega odstavka 481. člena ZPP za gospodarske spore. Iz spisovnega gradiva tudi ne izhaja, da bi šlo po vsebini za katerega od sporov iz 483. člena ZPP ali za situacijo iz 484. člena ZPP, tako da ni izpolnjen niti objektivni kriterij za uporabo pravil o postopku v gospodarskih sporih. Predmetni spor torej ni gospodarski spor.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00040388
OZ člen 239, 239/2, 243, 766, 766/1, 766/2, 768, 768/1, 768/3, 990, 992, 992/7, 993, 993/2, 993/3, 995, 995/1, 996, 999. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. URS člen 2, 14, 22, 23, 25, 26.
družbena pogodba - pogodbene stranke - občine - izgradnja centra za ravnanje z odpadki - razmerja med družbeniki - sofinanciranje - sredstva evropske kohezijske politike - nepovratna sredstva - upravičenec do nepovratnih sredstev - actio pro socio - navadni sospornik - škoda - kršitev pogodbe - odškodnina - zmanjšanje premoženja - pogodba o naročilu (mandat) - huda malomarnost - neskrbnost pri podpisu pogodbe - indirektno zastopanje - standard skrbnosti - razvezni pogoj - okoljevarstveno dovoljenje - odškodninska odgovornost države - nevložitev tožbe - obrazloženost sodbe - pravica do izjave - izpovedbe prič - dokazna ocena
Za družbeno pogodbo so bistvene tri značilnosti, in sicer skupni namen družbenikov, prizadevanje vseh družbenikov, da ga dosežejo in da gre za pogodbo civilnega obligacijskega prava. Skupni namen družbenic, ki izhaja iz Medobčinske pogodbe, je izvedba projekta s finančnimi viri, ki jih bodo deloma zagotovile družbenice iz lastnih virov, deloma pa bo sredstva zagotovila Evropska komisija v skladu s finančnim memorandumom in Republika Slovenija.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je pri pridobivanju kohezijskih sredstev lahko nastopal le en sam prejemnik oziroma upravičenec, na katerega se glasi odločba o sofinanciranju in da je bila tožena stranka v tej funkciji tudi stranka postopka v razmerju z Republiko Slovenijo pri pridobivanju teh sredstev. V razmerju z Republiko Slovenijo je tožena stranka nastopala v svojem imenu in na račun družbe in je v razmerju z Republiko Slovenijo nosilka pravic in obveznosti sama.
Iz 10. člena pogodbe o sofinanciranju, na katerem tožniki utemeljujejo očitek toženi stranki o neskrbnem poslovodstvu, izhaja, da je pogodba sklenjena pod razveznim pogojem, da bo upravičenec pridobil pravnomočno Okoljevarstveno dovoljenje (OVD) do 31. 7. 2014 ter da se pogodba šteje za razvezano, v primeru, če do tega roka ne bo pridobil OVD iz kateregakoli razloga in ga predložil sofinancerju. Pri tem bi morala tožeča stranka jasno povedati, kako si predstavlja, da bi tekli dogodki, ki bi sledili odklonitvi podpisa te pogodbe in ki bi tožnicam domnevno vzpostavili premoženjsko stanje, za katerega trdijo, da bi ga s tem dosegle. Tega pa tožeča stranka v postopku ni zmogla. Sklicevanje na razvezni pogoj, ki je bil povezan s pridobitvijo OVD, ta pa tudi s pridobitvijo gradbenega dovoljenja, je nesmiselno, če je iz sporne pogodbe jasno, da bi tudi v primeru, če razvezni pogoj ne bi bil dogovorjen, po pogodbi morala tožena stranka pridobljena sredstva vrniti, če do določenega roka ne bi pridobila OVD in gradbenega dovoljenja.
Tožnice niso uspele izpodbiti pravilne ugotovitve sodišča prve stopnje, da je bila sklenitev pogodbe o sofinanciranju pogoj za pričetek črpanja sredstev. V primeru, če bi tožena stranka podpis pogodbe odklonila, bi se izpostavila očitku družbenic, ki so sodelovale pri projektu, da ji sredstva niso bila nakazana ravno zato, ker ni sklenila pogodbe o sofinanciranju, ki je pogoj za nakazilo denarja.