ZIZ člen 38, 38/5, 81, 81/3, 82, 82/4. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) člen 39, 39/3.
povračilo izvršilnih stroškov - neposredna dejanja izvršbe - pogoji za rubež premičnin - register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin
Izvršitelj mora opravljati izvršilna dejanja ne glede na s strani upnika, dolžnika ali koga tretjega zatrjevane ovire dejanske ali pravne narave, razen če pristojni organ določi drugače (tretji odstavek 39. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja - v nadaljevanju Pravilnik). Stališče dolžnika, da rubeža izvršitelj ne bi smel opraviti na dolžnikovem domu, ker je hči dolžnika opozorila, da ne gre za dolžnikove predmete, je po pojasnjenem neutemeljeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00041002
ZPP člen 7, 212, 214, 214/2, 285, 286, 286/2, 286a, 286a/1, 286a/4, 286a/5, 339, 339/2, 339/2-8. URS člen 22, 23.
prekluzija - pravočasnost pripravljalne vloge - prvi narok za glavno obravnavo - opozorilo na posledice - komunikacija med odvetnikom in stranko - franšizna pogodba - odpoved pogodbe - odstop od pogodbe - kršitev pogodbenih obveznosti - trditvena podlaga - nesklepčnost
V sodni praksi je bilo že večkrat zavzeto stališče, da neupoštevanje vloge, ki jo stranka pošlje sodišču dan pred prvim narokom oziroma vloge, ki jo stranka vloži (ali prebere (diktira na zapisnik)) na prvem naroku, ne predstavlja kršitve pravic do izjave in obravnavanja pred sodiščem, če je bila stranka v naprej opozorjena na takšno posledico. Na tak način je stranka deležna vsaj tistega minimuma varstva (njene pravice do izjave in obravnavanja pred sodiščem), ki ji ga nudi sodišče pri prekluziji na poziv (drugi odstavek 286. člena in prvi odstavek 286.a člena ZPP), to pa je, da jo sodišče (kadarkoli, vendar vnaprej) izrecno opozori na njeno dolžnost dovolj zgodnje predložitve vlog sodišču tudi v primerih iz četrtega odstavka 286.a člena ZPP in na posledice zamude (peti odstavek 286.a člena ZPP).
Zamude, ki so nastale zaradi težav v komuniciranju med odvetnikom in stranko, gredo v breme stranke.
Neutemeljena je pritožbena lastna dokazna ocena sporne kršitve oziroma izpostavljene fotografije in ji pritožbeno sodišče ne sledi. Prva toženka se je imela možnost opredeliti do konkretno zatrjevane kršitve začasne odredbe in do priložene fotografije v vseh smereh, ki jih neutemeljeno (in nekatere tudi prvič ter zato neupoštevno) izpostavlja v pritožbi, pa tega ni storila. Njene ugovorne navedbe so bile povsem pavšalne, zato je sodišče prve stopnje na podlagi konkretiziranih trditev tožnic (o ravnanju prve toženke dne 25.6.2020 ob 15.30 uri) in priložene fotografije povsem pravilno in popolno ugotovilo relevantno dejansko stanje ter ni šlo za nekritično sledenje navedbam in dokazu tožnic.
ZGD-1 člen 263, 263/2, 263/3. ZBan člen 39, 66. OZ člen 346, 352, 352/1, 352/2, 352/3. URS člen 155, 155/1.
uprava banke - odškodninska odgovornost članov uprave - poslovna odškodninska odgovornost - rok za zastaranje odškodninske terjatve - zastaralni rok - retroaktivna uporaba zakona - načelo pravne varnosti - novejša sodna praksa - zmotna uporaba materialnega prava
Položaj članov organov vodenja do družbe je podoben mandatnemu razmerju (pogodba o naročilu). Upravi je zaupano upravljanje tujega premoženja, kar v bistvenem ustreza obveznosti mandatarja, ki se z mandatno pogodbo zaveže naročitelju, da bo zanj opravil določene posle. Kršitev obveznosti ene stranke, ki izvira iz tega razmerja, povzroči nastanek poslovne odškodninske odgovornosti. Odškodninska terjatev za škodo, ki je nastala s prekršitvijo pogodbene obveznosti zastara v času, določenem za zastaranje pogodbene obveznosti (tretji odstavek 352. člena OZ), rok pa teče od trenutka, ko je imel oškodovanec pravico zahtevati izpolnitev pogodbene obveznosti.
Taka razlaga položaja članov uprave (tako v delniški družbi, navedeno razlago pa je mogoče uporabiti tudi v primeru bank) in zaključek, da gre pri odškodninski odgovornosti po 263. členu ZGD-1 za poslovno odškodninsko odgovornost, zaradi česar se za zastaranje odškodninske terjatve zoper člane uprave gospodarskih družb (in tudi bank) uporablja petletni zastaralni rok, ne pomeni retroaktivne uporabe zakona, saj gre za sprejem pravnega stališča z uporabo metod argumentacije pravnih norm, ki so veljale v času pred sprejemom novele ZGD-1I in ne za morebitno uporabo nove zakonske določbe za nazaj.
Tožene stranke se glede vprašanja zastaranja niso mogle zanašati na enotno stališče sodne prakse in pravne teorije, saj tega niti ni bilo.
Materialnopravno naziranje tožeče stranke, da ima odškodninska odgovornost članov uprave pravno naravo neposlovne odškodninske odgovornosti, tožeči stranki ne more iti v škodo in tudi ne more biti odločilno pri sklicevanju toženih strank na načelo pravne varnosti. Gre za vprašanje materialnega prava, ki ga mora sodišče poznati (iura novit curia) in nanj paziti po uradni dolžnosti, zato stališče tožeče stranke, ki bi ji šlo sicer v škodo, ne more pomeniti, da mora sodišče temu slediti, še manj pa, da sta se toženi stranki (morda) zanašali na napačno materialnopravno tolmačenje tožeče stranke.
pripadajoče zemljišče - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - ugovor javnega dobra
Ugovor javnega dobra, ki je relevanten zoper obseg pripadajočega zemljišča, je utemeljen zgolj v primeru, ko je podkrepljen z namembnostjo zemljišča kot javne dobrine, torej dobrine namenjene splošni rabi v času pred 1. 1. 2003. Razmejitev med javnim dobrom in pripadajočimi zemljišči je treba opraviti v skladu s kriteriji iz prvega odstavka 43. člena ZVEtL-1. Zgolj današnja razglasitev javnega dobra ne pomeni, da zemljišče v relevantnem času dejansko ni bilo pripadajoče zemljišče k stavbi.
začasna odredba v družinskih sporih - začasna odredba o stikih - pravica do stikov - stik otroka s staršem - določitev obsega stikov - ogroženost otroka - nujnost izdaje začasne odredbe - omejitev stikov - restriktiven pristop - zasvojenost - alkoholizem - nižji dokazni standard
Pravico do stikov je treba presojati predvsem v luči pravice otroka, da stikuje s staršema. Izhodišče glede obsega stikov je enako za oba starša, razen če bi bila iz takih ali drugačnih razlogov otrokova korist ogrožena. Le če je nujno, se izda začasna odredba, s katero se enemu od staršev (ali obema) omejijo stiki.
OZ člen 190, 190/1, 190/3, 393. ZD člen 142, 142/3.
deljiva obveznost - neupravičena obogatitev - podlaga obveznosti - solidarna odgovornost dedičev - solidarna odgovornost dolžnikov - odgovornost dediča za zapustnikov dolg - vrednost podedovanega premoženja - prikrajšanje in obogatitev - izvršilni postopek - objektivne meje pravnomočnosti
Tožnik (dolžnik v izvršbi) lahko v pravdi zaradi neupravičene obogatitve zahteva vrnitev preveč plačanega zneska le, če ne obstaja nobena pravna podlaga, da se prejeto obdrži.
Toženi stranki je treba dopustiti ugovor, da ima tožnikovo plačilo podlago izven izdanega sklepa o izvršbi, pod pogojem, da ne gre za poseg v objektivne meje pravnomočnosti.
Pritrdilen je odgovor na vprašanje, ali bi lahko tožena stranka vložila (nov) predlog za izvršbo, s katero bi zahtevala, da se od tožnika izterja še preostali del zneska (nad 1/6).
pravica do stikov - pravica do stikov z otrokom - stiki pod nadzorom - sodna poravnava
Pravico do stikov je treba presojati predvsem v luči pravice otroka, da stikuje s staršem. Izhodišče glede obsega stikov je enako za oba starša, razen če bi bila iz takih ali drugačnih razlogov otrokova korist ogrožena. Le če je nujno, se izda začasna odredba, s katero se enemu od staršev (ali obema) stiki omejijo.
ZIZ člen 178, 178/2, 179, 179/1, 15. ZPP člen 252, 252/1.
izvršba na nepremičnine - ugotovitev vrednosti nepremičnine - pripombe na cenitveno poročilo - ustrezni dokazi
Dolžnica pripomb na cenilno poročilo ni podkrepila z nobenimi konkretnimi podatki, relevantnimi listinami oziroma dokazi, ki bi upravičili dvom sodišča o strokovnosti in pravilnosti izdelanega cenilnega poročila.
Posledica neuspešnega rubeža, ker se pri dolžniku niso našle stvari, ki so lahko predmet izvršbe, ne pomeni, da dolžnik upniku ni dolžan povrniti stroškov neuspešnega izvršilnega dejanja, ki ga je opravil izvršitelj, če jih upnik pravočasno priglasi in sodišče oceni, da so bili ti potrebni za izvršbo.
dovoljenost izvršbe - osebni stečaj dolžnika - nastanek terjatve po začetku stečajnega postopka
Ker je premoženje, s katerim samostojno razpolaga dolžnica v postopku osebnega stečaja (in ni del stečajne mase), hkrati tudi premoženje, na katerega ni dopustno (zaradi predpisanih omejitev) poseči v izvršbi, je sodišče prve stopnje utemeljeno, na podlagi prvega odstavka 131. člena ZFPPIPP, zavrglo predlog za izvršbo.
ZZK-1 člen 48, 49, 49/1-2, 53, 53/2, 53/3, 177, 177/1.
vpis predznambe - predznamba pridobitve lastninske pravice - rok za opravičitev predznambe - sklep o dovolitvi vpisa - izvedba vpisov na podlagi pravnomočnega sklepa o dovolitvi vpisa
Zakon ne določa, da mora zemljiškoknjižno sodišče v sklepu o dovolitvi vpisa navesti rok za opravičitev zaznambe. Določba tretjega odstavka 53. člena ZZK-1 je jasna, določa, da se zadnji dan roka iz prejšnjega odstvak vpiše pri vpisu predznamovane pravice v zemljiško knjigo.
zemljiškoknjižni postopek - vknjižba lastninske pravice - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice - nevpisana lastninska pravica - večkratni zaporedni prenos lastninske pravice - učinki začetka stečaja nad vpisanim lastnikom - overitev podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu pred začetkom stečajnega postopka
V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje tudi samo ugotovilo, da je bil podpis na pogodbi, ki se nanaša na razpolaganje stečajnega dolžnika, overjen pred začetkom stečajnega postopka, vendar je kot pravno pomembno (napačno) štelo tudi dejstvo, da je bil podpis odsvojiteljev na nadaljnjih pogodbah v verigi pogodb overjen šele po začetku stečajnega postopka.
plačilo preživnine - preživninska obveznost staršev - preživninske zmožnosti staršev - porazdelitev preživninskega bremena - višina preživnine za otroka - potrebe otroka - stiki med otrokom in starši - otrokova korist
Na obseg potreb otrok in na razporeditev preživninske obveznosti med starša lahko vpliva tudi obseg stikov z otroki. Kadar otroci preživijo pomemben del časa s staršem, kateremu niso zaupani v vzgojo in varstvo, potem tudi ta neposredno pokrije del dnevnih potreb otrok.
Okoliščini, da je toženec tožnici in otrokom prepustil del premičnin, ki sodijo v skupno premoženje in da je tožnica sklenila najemno pogodbo za stanovanje s toženčevim delodajalcem, ne vplivata na določitev višine preživnine.
postopek osebnega stečaja - dolžnikov predlog za odlog odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka - izvedba ukrepov finančnega prestrukturiranja - soglasje upnika - zavrženje predloga
Zakon dolžnici v postopku osebnega stečaja ne daje pravice do odložitve odločanja o predlogu za začetek stečajnega postopka zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja.
Tožeča stranka je svoj primarni zahtevek gradila na tem, da ni bil podan temelj za unovčenje zadevne bančne garancije, ker ne odgovarja za grajane napake oziroma, da teh v času spornega unovčenja ni bilo, opredelitvi oziroma oceni višine škode, kot jo je podala tožena stranka, pa ni ugovarjala. Še več, v drugi pripravljalni vlogi z dne 26.1.2016 je izrecno navedla, da v tej pravdi ni bistveno, koliko naj bi znašala škoda zaradi domnevnih napak, pač pa to, da tožena stranka sploh ni imela temelja za unovčenje bančne garancije (ker napak v kritičnem času ni bilo oziroma zanje tožeča stranka ni odgovorna) ter da je tožena stranka pri tem ravnala zvijačno. Sodišče prve stopnje se torej v obrazložitvi izpodbijane sodbe utemeljeno ni ukvarjalo z višino škode zaradi obravnavanih napak premazov, saj je tožnica za primer, da bi bil podan temelj za unovčenje garancije, smiselno pristala na oceno višine škode in utemeljitev zneska unovčenja, kot ju je podala tožena stranka.
ZPP člen 358, 358-3. ZFPPIPP člen 14, 21, 33, 38, 38/1, 42, 42/1, 42/2, 42/4, 44, 44/1, 44/1-2, 44/5, 44/5-1, 44/6, 44/7, 44/8. ZGD-1 člen 61, 61/1, 263, 263/1, 495, 495/1, 498, 498/1, 498/2, 498/3. OZ člen 86, 86/1, 86/2, 432.
postopek likvidacije - stečajni postopek - odškodninska odgovornost poslovodstva - odškodninska odgovornost likvidacijskega upravitelja - ugotovitev položaja insolventnosti - potrebna skrbnost - trditveno in dokazno breme
Po določbi prvega odstavka 44. člena ZFPPIPP in njegove 2. točke je posamezen član poslovodstva ali nadzornega sveta odgovoren upnikom za škodo iz prvega odstavka 42. člena ali prvega odstavka 43. člena tega zakona do višine dvakratnega skupnega zneska vseh njegovih prejemkov za opravljanje funkcije člana poslovodstva ali nadzornega sveta v letu, v katerem je bilo izvedeno ali opuščeno dejanje iz prvega odstavka 42. člena ali prvega odstavka 43. člena tega zakona, vendar pri članih poslovodstva srednje družbe ne manj kot 50.000 EUR. Glede na to, da tožbeni zahtevek znaša 50.000,00 EUR, je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da ni bistveno, točno kolikšna škoda je nastala upnikom tožeče stranke, pač pa zgolj, da stanje ob zaključku postopka pred sodiščem prve stopnje kaže, da škoda dosega oz. presega 50.000,00 EUR. O tožbenem zahtevku za povrnitev škode na tej podlagi pa je, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, mogoče odločiti še preden je v stečajnem postopku znana točna višina poplačila terjatev stečajnih upnikov iz stečajne mase, saj ima poslovodja oz. član nadzornega sveta v primeru višjega poplačila upnikom v stečajnem postopku regresno terjatev do družbe (šesti do osmi odstavek 44. člena ZFPPIPP).
začasna odredba v družinskih sporih - pogoji za izdajo začasne odredbe v družinskih sporih - pravica do stikov otroka s starši - sprememba izvajanja stikov - določitev obsega stikov - način izvajanja stikov - stiki očeta z otrokom - omejitev pravice do stikov - restriktiven pristop
K izdaji začasnih odredb v družinskopravnih zadevah je treba pristopiti restriktivno. Te imajo velik neposreden vpliv na končno odločitev, kar lahko močno in trajno prizadene interese obeh staršev in otroka. Odsotnost stikov z enim od staršev praviloma povzroči škodo, ki lahko kaj hitro postane zelo težko popravljiva.
Sprememba kraja stikovanja – ta je lahko izven igrišča v bližini otrokovega doma – omogoča nasprotnemu udeležencu in mld. A. A. zaživeti sproščenejši odnos. Očetu pa predvsem prevzeti večjo odgovornost za otroka in se aktivneje vključiti v stik.
podaljšanje roditeljske pravice - polnoletni otrok - otrok s posebnimi potrebami - zavrnitev predloga - izvrševanje roditeljske pravice
Ker predlagateljica za izvajanje roditeljske pravice ni sposobna, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo pravo, ko ni podaljšalo roditeljske pravice predlagateljice za njuna otroka (nasprotna udeleženca), pač pa je tak predlog zavrnilo (oziroma zavrglo kolikor je glede sina posegal v sklep o skrbništvu).
ZPP člen 30, 30/1, 32, 32/2, 481, 481/1, 481/1-1, 481/1-2.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji
Nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji kot fizična oseba ni naveden med subjekti, za katere se uporabljajo pravila o gospodarskih sporih, zato v obravnavanem primeru ne gre za gospodarski spor.