• Najdi
  • <<
  • <
  • 4
  • od 25
  • >
  • >>
  • 61.
    VSL Sklep I Cpg 668/2020
    21.12.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VSL00040797
    OZ člen 15, 69, 69/1, 69/2, 70, 70/1, 70/3, 125, 125/1, 435, 435/1. ZPP člen 212.
    kupoprodajna pogodba - sklenitev kupoprodajne pogodbe - možnost zastopanja - sklepčnost tožbe - zmotna uporaba materialnega prava
    Nesklepčna je tista tožba, pri kateri iz dejstev, ki jih zatrjuje tožnik, ne izhaja tista pravna posledica, ki jo uveljavlja v tožbenem zahtevku oziroma pri kateri iz zatrjevanih dejstev ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka. Torej je tožba nesklepčna, če iz zatrjevanih dejstev ne izhaja, da je tožbeni zahtevek po materialnem pravu utemeljen. Da bi se ugotovilo, ali je tožba nesklepčna, je treba opraviti vsebinski in abstraktni preizkus, kakšno sodbo (ugodilno ali zavrnilno) bi sodišče moralo izdati, če bi se zatrjevana dejstva izkazala za resnična. Če bi moralo izdati ugodilno sodbo, potem je tožba sklepčna.

    Načeloma sicer drži stališče sodišča prve stopnje, da ko je sporno kakšno pravno odločilno dejstvo, mora tožeča stranka podati podrobnejše trditve o tem dejstvu. Vendar pa je treba tudi v takšnih primerih upoštevati pravo mero in dopustiti, da sodišče določene podrobnosti ugotovi z izvajanjem dokazov. V tem primeru namreč ni bilo sporno, da je tožena stranka dala naročilo za dobavo in montažo nadgradnje M. d. o. o. (T. oziroma G. G.). Vprašanje pa je v kakšni vlogi ga je M. d. o. o. sprejel: kot samostojna oseba, ki je nato kot kupka tožeči stranki naročila dobavo nadgradnje, ali kot zastopnica tožeče stranke. V prvem primeru je bila prodajna pogodba sklenjena med tožečo stranko in družbo M. d. o. o. v drugem pa med pravdnima strankama. To pa se po oceni pritožbenega sodišča v tem konkretnem primeru upoštevajoč vse okoliščine lahko razjasni tudi z izvedbo dokaznih predlogov z zaslišanjem strank in prič.
  • 62.
    VSL Sklep I Cp 1819/2020
    21.12.2020
    ODŠKODNINSKO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
    VSL00042493
    ZZVZZ člen 86, 86/1. ZPP člen 285.
    zdravstveno zavarovanje - denarna odškodnina - Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) - regresni zahtevek - civilni delikt - materialno procesno vodstvo - dokazno breme - dokazna ocena
    Ni dovolj, da sodišče elemente civilnega delikta našteje, temveč mora za vsakega posebej obrazložiti zakaj meni, da je podan, dokazan s strani tožeče stranke.
  • 63.
    VSL Sklep V Kp 16170/2019
    21.12.2020
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSL00042022
    ZKP člen 83, 148, 148/4, 236.
    izločitev dokazov - privilegirana priča - obdolženec - pravni pouk - izjave obdolženca v davčnem postopku
    Prvostopenjsko sodišče je zaradi dejstva, da je B. B. v postopku zoper A. A. imela status privilegirane priče, pred tem pa je v postopku bila tudi sama obdolženka, podala obremenilne izjave, zmotno ocenilo, da je potrebno listine, v katerih so bile povzete njene izjave, iz spisa izločiti. Kasnejša sprememba statusa obdolženca v pričo oz. v privilegirano pričo, nima zakonske podlage za oceno o nedovoljenosti tako pridobljenih izjav - dokazov. Po oceni višjega sodišča je pravni pouk, dan B. B. kot obdolženki, v celoti varoval ne le njene interese, pač pa tudi interese soobdolženca. Podajanje zagovora je bila njena odločitev, zato je tudi zagovor, tako kot je bil pač podan, predmet dokazne presoje ne le sam zase, temveč v povezavi z drugimi izvedenimi dokazi, ki bodo izvedeni v postopku zoper obdolženega A. A. Pravice sedaj obtoženega A. A. so bile tako že doslej varovane ne le s pravnim poukom, danim B. B. kot obdolženki, pač pa tudi s tem, da je imel možnost tudi sam obdolženko zasliševati o izjavah, ki jih je ta podajala.
  • 64.
    VSL Sklep I Cpg 772/2020
    21.12.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00040834
    ZFPPIPP člen 305. ZPP člen 154, 157.
    stroški pravdnega postopka - potrebni pravdni stroški - prerekana ločitvena pravica - napotitev na pravdo - napotitev napačne stranke na pravdo
    Zmotno je stališče tožeče stranke, da je morala zavarovati svoje interese s tožbo na ugotovitev neobstoja ločitvene pravice. Tožeča stranka namreč po sklepu stečajnega sodišča ni bila napotena, da takšno tožbo vloži, ker je bila na ugotovitev obstoja ločitvene pravice napotena prvotožena stranka. Zato ni pravilno stališče tožeče stranke, da če bi prvotožena stranka prijavo ločitvene pravice umaknila, posledično tožeča stranka tožbe ne bi vlagala. Tožeči stranki tožbe z navedenim tožbenim zahtevkom, sploh ne bi bilo treba vložiti.
  • 65.
    VSL Sklep I Cp 2087/2020
    21.12.2020
    DEDNO PRAVO
    VSL00045506
    ZD člen 9.
    zapuščina brez dediča - kaduciteta - prehod zapuščine na kaducitetnega upravičenca - smrt zapustnika - pridobitev dediščine - prehod lastninske pravice - obseg zapuščine - obstoj zapuščine - motorno vozilo - nahajanje - lokacija - odtujitev stvari
    Vozilo je v trenutku zapustničine smrti nesporno obstajalo, zaradi česar je lastninska pravica na njem na pritožnico kot kaducitetnega upravičenca že takrat tudi prešla. Na to okoliščino zato njegova morebitna kasnejša odtujitev ali uničenje (s strani tretjih oseb), sploh pa ne zgolj (potencialna) sprememba njegove lokacije, nima nobenega vpliva. Pridobitev zapuščine s strani države namreč po svoji naravi ni originarne ampak je derivativne narave, sam sklep zapuščinskega sodišča, s katerim se ji zapuščina izroči, pa ni konstitutiven, ampak je deklaratoren, kar pomeni, da samo ugotavlja to, kar se je že zgodilo v času zapustnikove smrti.
  • 66.
    VSL Sklep II Cpg 713/2020
    21.12.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE
    VSL00045494
    ZPP člen 105a, 105a/3, 108, 108/1, 133, 139, 139/2, 142, 142/1, 142/2, 142/3, 142/4, 142/6, 180, 180/1, 224, 224/1, 224/4, 339, 339/2, 339/2-8. ZST-1 člen 14a, 14a/3. ZIZ člen 62, 62/2.
    predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - izvršba na podlagi verodostojne listine - plačilni nalog - pozivni sklep - vročitev s fikcijo - vročitev pravni osebi - osebna vročitev - rok za plačilo sodne takse - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - neplačilo sodne takse - domneva umika tožbe - vročilnica kot javna listina - začetek teka roka za plačilo sodne takse - kršitev pravice do izjave
    Za pravilnost vročitve je odločilno, ali je naslovnik prejel obvestilo o prispelem pisanju. Fikcija vročitve v primeru, ko naslovnik pisanja v 15-dnevnem roku ne dvigne, nastopi že s samim potekom časa in seznanjenost z vsebino pošiljke za pravilnost vročitve ni relevantna. Z vložitvijo sodnega pisanja v hišni predalčnik se zagotavlja zgolj večja dejanska verjetnost, da se bo naslovnik kljub nadomestni vročitvi res seznanil s pisanjem.
  • 67.
    VSL Sodba I Cp 1525/2020
    21.12.2020
    OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00042669
    SPZ člen 28, 95, 97. OZ člen 198, 583, 583/3.
    uporaba tuje stvari v svojo korist - uporabnina - neupravičena obogatitev - dovoljenje za brezplačno bivanje - brezplačna uporaba nepremičnine - soglasje solastnikov - dobra vera - nelastniška posest - dobroverna posest - preklic soglasja - skupno premoženje bivših zakoncev - prekarij
    Tako kot dobroverni lastniški posestnik, tudi dobroverni nelastniški posestnik ni dolžan plačati za uporabo stvari, nastalo v času, ko je imel stvar v dobroverni posesti.

    Tožnik ne more brez soglasja drugega solastnika veljavno preklicati dovoljenja/soglasja za uporabo nepremičnine.
  • 68.
    VSL Sklep V Cpg 750/2020
    21.12.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE
    VSL00042130
    ZST-1 člen 11, 11/3, 12b, 12b/1. ZPP člen 212.
    sodna taksa - predlog za oprostitev plačila sodne takse - trditveno in dokazno breme predlagatelja taksne oprostitve - pomanjkljiva trditvena podlaga za taksno oprostitev - odlog ali obročno plačilo sodne takse
    V postopku odločanja glede plačila sodnih taks po ZST-1 se smiselno uporabljajo določbe zakonov, ki urejajo posamezne postopke, torej v tem primeru ZPP (1. člen ZST-1). Smiselna uporaba določila 212. člena ZPP, po katerem mora vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze na katere opira svoje zahtevke, pomeni, da mora stranka, ki predlaga taksno oprostitev, podati ustrezno trditveno in dokazno podlago za svoj predlog. Torej mora navesti vsa pravno odločilna dejstva iz katerih izhaja, da sodne takse glede na njeno premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje ne more plačati oziroma da sredstev za plačilo sodne takse ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti. Trditve in ponujeni dokazi morajo biti takšni, da sodišču ob skrbni presoji vseh okoliščin omogočajo ugotovitev, ali so izpolnjeni pogoji za ugoditev taksni oprostitvi.

    Le pavšalno sklicevanje na spremenjene razmere zaradi omejevalnih ukrepov zaradi epidemije COVID-19, pri čemer predlagateljica ni z ničemer pojasnila kako so te spremenjene razmere konkretno vplivale na njeno premoženje, samo po sebi še ne pomeni takšne okoliščine, ki bi avtomatično povzročila odobritev taksnih oprostitev.
  • 69.
    VSC Sklep EPVDp 90/2020
    18.12.2020
    PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VSC00041803
    ZP-1 člen 22, 22/3, 202č, 202č/6.
    izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - prekinitev postopka - predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti - potrdilo o pravnomočnosti - pravica do izjave v postopku - zahteva za sodno varstvo zoper plačilni nalog prekrškovnega organa - tožba zaradi molka organa
    Vrhovno sodišče je z omenjenim sklepom pritrdilo stališču Upravnega sodišča, da v konkretni zadevi ni nastopil molk organa, ker prekrškovni organ v konkretni zadevi glede na določbe ZUP ni imel dolžnosti izdati zavrnilne odločbe, saj stranka ni zahtevala spremembe ali izdaje potrdila o pravnomočnosti, temveč razveljavitev potrdila o pravnomočnosti, tega instituta pa ZUP ne pozna. Vendar pa je pojasnilo tudi, da je vprašanje vročitve plačilnih nalogov storilki treba obravnavati v okviru pravnih sredstev v prekrškovnem postopku in da potrdilo o pravnomočnosti temelji na ugotovitvi, da sta bila plačilna naloga vročena storilki, a tako potrdilo kot dokazno sredstvo v smislu ZUP pristojnega sodišča ne zavezuje in mu tudi ne preprečuje ugotavljanja nasprotnega na podlagi drugačnih strankinih trditev, zaradi česar poseg v potrdilo o pravnomočnosti ni nujni pogoj za varstvo pravic in obveznosti strank v sodnem postopku, kar pomeni, da klavzula pravnomočnosti, izdana po določbah ZUP, sama po sebi storilki ne onemogoča uveljavljanja pravnih sredstev zoper plačilna naloga in zatrjevanja, da so ta sredstva pravočasna, ker vročitev ni bila (pravilno) opravljena (glej 15. točko obrazložitve sklepa Vrhovnega sodišča RS I Up 134/2020 z dne 25. 11. 2020).

    Upoštevajoč tako obrazložitev bi kljub pravnomočnosti sklepa o zavrženju storilkine tožbe zaradi molka organa v zvezi s predlogom za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti, nadaljevanje postopka bilo preuranjeno, saj iz spisovnega gradiva ni razvidno, ali je storilka oz. njena zagovornica ravnala v skladu s povzetimi pojasnili Vrhovnega sodišča RS. Tega pa zagovornica v pritožbi niti ni mogla navajati, saj je pritožba zoper izpodbijani sklep bila vložena 8. 6. 2020, sklep Vrhovnega sodišča pa je bil izdan 25. 11. 2020. Tako se zagovornica ob vložitvi pritožbe ni imela možnost opredeliti do tega za odločitev v konkretni zadevi relevantnega dejstva.
  • 70.
    VSL Sklep I Cp 2083/2020
    18.12.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00041642
    ZPP člen 158, 191, 195.
    umik tožbe - odločitev o pravdnih stroških ob umiku tožbe - povrnitev pravdnih stroškov - izpolnitev zahtevka - izpolnitev obveznosti s strani tretjega - solidarni dolžnik - solidarna obveznost - navadno sosporništvo
    Za odločitev o toženkini zahtevi za povrnitev stroškov je pomembno dejstvo, da tožbenega zahtevka ni izpolnila ona, ampak tretji.

    Izpolnitev solidarnega dolžnika se ne šteje za toženkino izpolnitev. Solidarni dolžniki, ki jih tožnik zajame z eno tožbo, so navadni sosporniki (1. točka prvega odstavka 191. člena ZPP) in zato vsak v samostojnem procesnem razmerju do tožnika (195. člen ZPP). Izpolnitev enega od njiju je zato pomembna le v razmerju med tožnikom in tistim od tožencev, ki je izpolnil zahtevek, ne pa tudi v razmerju med tožnikom in ostalimi toženci.
  • 71.
    VSC Sodba PRp 114/2020
    18.12.2020
    PREKRŠKI
    VSC00042490
    ZCestn člen 7, 42, 42-10, 50, 50/4, 50/4-10.
    voznik - pravna oseba - solidarna odgovornost - prekrški v zvezi s plačevanjem cestnine - odgovorna oseba
    Solidarna odgovornost cestninskih zavezancev za plačilo cestnine pomeni, da vsak od njih odgovarja za plačilo cestnine, ki je civilnopravna obveznost. Solidarna odgovornost za prekrške po naravi stvari ne obstaja, saj lahko vsak odgovarja le za tisto kršitev zakona, ki jo je storil sam in je zanjo tudi subjektivno odgovoren.

    V kolikor je prekršek storjen z motornim vozilom, ki je last pravne osebe in je ta tudi uporabnica elektronskega cestninjenja, je lahko poleg pravne osebe za istovrstni prekršek kaznovana le še odgovorna oseba te pravne osebe, voznik kot posameznik pa bi lahko bil kaznovan le v primeru, če bi bil uporabnik elektronskega cestninjenja kot posameznik torej fizična oseba.
  • 72.
    VSL Sodba II Cp 972/2020
    18.12.2020
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL00042789
    URS člen 26. OZ člen 148, 179. ZPol člen 28.
    odškodninska odgovornost države - odgovornost države za ravnanje policije - policijska pooblastila - naloge policije - prekoračitev policijskih pooblastil - protipravno ravnanje - strokovni prijem - sorazmernost prisilnih ukrepov - pritožba zoper delo policista - zahtevek za povrnitev nepremoženjske škode
    Ravnanje policistov ob škodnem dogodku ni bilo protipravno. Tožnik je utrpel poškodbe na obrazu med uporabo prisilnih sredstev ob prijetju, in sicer zaradi dveh ali treh udarcev policista z roko, s pestjo ali komolcem, vendar so bili ti udarci policista nenamerni, način izvedbe strokovnih prijemov (davljenje in ključ na komolcu s podiranjem na tla) pa glede na okoliščine konkretnega primera zakonit in sorazmeren, tako da policijska pooblastila niso bila prekoračena. Izvedba prisilnih ukrepov je bila nujna za dosego cilja – tožnikovo prijetje, saj je obstajal sum, da sodeluje pri vlamljanju in poškodovanju vrtnih ut.
  • 73.
    VSL Sodba in sklep IV Cp 1335/2020
    18.12.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VSL00041139
    ZPP člen 8, 343. DZ člen 290. ZZZDR člen 129, 129a.
    višina preživnine - preživninska zmožnost - varstvo in vzgoja mladoletnega otroka - potrebe preživninskega upravičenca - stroški življenjskih potreb otroka - največja otrokova korist - žepnina - plačevanje kreditne obveznosti - oddajanje premoženja v najem - določitev preživninske obveznosti preživninskemu zavezancu - polnoletnost nastopila med postopkom - prenehanje pravic in dolžnosti zakonitega zastopnika - zavrženje pritožbe
    Toženec v odgovoru na pritožbo utemeljeno opozarja, da je A. A. postala polnoletna, zato tožnica pritožbe z dne 21. 11. 2019 v njenem imenu ni več mogla vložiti. Z A. A. polnoletnostjo je tožnici prenehala funkcija zakonite zastopnice. Zato bi lahko pritožbo zoper sodbo – ta ji je bila vročena – vložila le A. A. Iz listinske dokumentacije ne izhaja, da bi A. A. za vložitev pritožbe pooblastila odvetnika, ki zastopa tudi tožnico. Zato je bilo treba v skladu z določbo 343. člena ZPP pritožbo v delu, ki se nanaša na A. A., zavreči.

    Preživnina se določi upoštevaje potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca. Pri odmeri mora sodišče upoštevati otrokovo korist, saj mora biti preživnina primerna za zagotavljanje uspešnega duševnega in telesnega razvoja otroka. Zajemati mora stroške življenjskih potreb otroka, zlasti stroške bivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in druge posebne potrebe otroka.
  • 74.
    VSK Sklep I Kp 56971/2020
    18.12.2020
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSK00041963
    ZKP-UPB8 člen 16, 205, 205/2, 272.
    podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - pravna podlaga - predlog za podaljšanje pripora - bistvene sestavine predloga - očitna pomota vložnika - ponovitvena nevarnost
    Pritožnik trdi, da državno tožilstvo ni predlagalo podaljšanje pripora na podlagi 272. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), temveč na podlagi drugega odstavka 205. člena ZKP, ki velja na splošno za podaljševanje pripora največ za dva meseca. Pritožbeno sodišče se ne strinja s pritožnikom, da "gre za saniranje napak" tožilstva in posledično za kršitev 16. člena ZKP, po katerem naj bi imela obdolženec in tožilec v kazenskem postopku položaj enakopravnih strank. Iz same vsebine predloga za podaljšanje pripora, ki ga je okrožno državno tožilstvo podalo skupaj z obtožbo, je namreč razvidno, da državno tožilstvo predlaga podaljšanje pripora po vloženi obtožbi, pri čemer je očitno po pomoti citiralo napačno določilo ZKP-ja. Ker predlog državnega tožilstva vsebuje vse sestavine, ki jih mora vsebovati tak predlog, je sodišče prve stopnje ravnalo prav, ko ga je vzelo v obravnavanje. Sicer pa pritožnik v pritožbi niti ne navaja kako naj bi citirana kršitev določb ZKP vplivala ali mogla vplivati na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa, zato njegove pritožbe v tem delu ni moč preizkusiti.
  • 75.
    VSL Sodba in sklep IV Cp 1605/2020
    18.12.2020
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL00042671
    ZZZDR člen 129, 129a, 131c. DZ člen 290.
    preživninska obveznost - določitev višine preživnine - sprememba višine preživnine - preživninske zmožnosti staršev - pridobitne sposobnosti zavezanca - porazdelitev preživninskega bremena - denarna socialna pomoč - kreditna obveznost staršev - skrb za varstvo in vzgojo - vpliv stikov na preživninsko breme
    Po ustaljeni sodni praksi se denarnih socialnih transferjev – v konkretnem primeru denarne socialne pomoči – ne upošteva kot sestavnega dela dohodka preživninskega zavezanca.

    Pritožba neutemeljeno izpostavlja neenakovrednost položaja, v katerega naj bi starša postavilo sodišče prve stopnje. Od njega (toženca) se pričakuje prispevek k preživljanju tožnikov po vseh njegovih pridobitnih zmožnostih, ni pa izraženo enako pričakovanje v razmerju do zakonite zastopnice tožnikov. Takšna ocena je zmotna in posplošena. Toženec prezre, da je celotna skrb za vzgojo mladoletnih sinov na zakoniti zastopnici, saj on stikov z otrokoma niti nima.

    Tožnika sta izkazala, da njuna zakonita zastopnica s kreditom rešuje njihov stanovanjski problem, zato se je upošteval pri oceni njenih (nižjih) preživninskih zmožnosti. Toženec pa ni dokazal, da bi z najemom kredita reševal svoj stanovanjski problem in ni predložil nikakršnih dokazov v zvezi s porabo kredita, zato ga sodišče prve stopnje pri oceni njegovih preživninskih zmožnosti utemeljeno ni upoštevalo.

    Zakonita zastopnica tožnikov je razpolagala z nižjimi dohodki, na njej je bilo tudi celotno breme vzgoje in varstva mladoletnih sinov, kar se mora odraziti v porazdelitvi preživninskega bremena.
  • 76.
    VSL Sodba in sklep II Cp 2101/2020
    18.12.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL00045453
    OZ člen 92. ZZK-1 člen 243, 243/1. ZDen člen 88. ZPP člen 181, 181/3, 286b.
    izbrisna tožba - zemljiška knjiga - aktivna legitimacija - pravni interes - procesna predpostavka - vmesni ugotovitveni zahtevek - ničnost pogodbe - tožba za ugotovitev ničnosti - stvarna pravica na nepremičnini - pričakovana lastninska pravica - solastnina - pripadajoče zemljišče - pridobitev lastninske pravice - zavrnjen dokaz

    Pritožbeno sodišče tako zaključuje, da tožnica ni izkazala, da bi izpodbijani vpis kršil njeno lastninsko (ali drugo stvarno) pravico in je prvostopenjsko sodišče tako pravilno zaključilo, da ni podana tožničina aktivna (stvarna) legitimacija ter je zahtevek posledično pravilno zavrnilo. Stranka je namreč stvarno legitimirana, če je nosilka pravic ali obveznosti iz materialnopravnega razmerja, na katero se nanaša civilni spor, kar pa tožnica v konkretnem postopku glede na zgornjo obrazložitev pritožbenega sodišča ni, zato je potrebno zahtevek po izbrisni tožbi zavrniti.

  • 77.
    VSC Sodba PRp 118/2020
    18.12.2020
    PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VSC00042254
    ZPrCP člen 8, 46, 46/5, 46/5-6. ZP-1 člen 133.
    odgovornost lastnika vozila - razumen dvom - domnevano dejstvo - dokazna ocena - prekoračitev hitrosti vožnje
    Sodišče ni sililo obdolženca, naj dokaže, kje natančno se je nahajal in ga postavljalo v protiustaven položaj, da bi moral pričati zoper svoje bližnje, saj ni niti zahtevalo, niti pričakovalo, da bi povedal, kdo je vozil motorno vozilo. Res je sicer, da bi za razbremenitev odgovornosti zadoščala ugotovitev, da se v času prekrška ni nahajal na kraju storitve prekrška (zadoščal bi že izkazan razumen dvom o tem dejstvu), vendar pa obdolženec v predmetnem postopku s svojimi navedbami v zagovoru in predloženimi dokazi po oceni sodišča prve stopnje ni izkazal razumnega dvoma glede domnevanega dejstva, da je vozil motorno vozilo v času storitve prekrška prav on.
  • 78.
    VSC Sklep PRp 117/2020
    18.12.2020
    PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VSC00041968
    ZSKZDČEU-1 člen 186, 186-9, 190, 190/4, 190/8.
    priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških - plačilo globe - dokazilo o plačilu
    Sodišče prve stopnje je nato storilcu z dopisom z dne 8. 10. 2020, ki je storilcu bil vročen 23. 10. 2020, storilcu poslalo v vednost pojasnila pristojnega organa države izdaje in ga pozvalo naj v roku 8 dni odgovori na navedbe pristojnega organa države izdaje. Na ta dopis storilec ni odgovoril niti do 20. 11. 2020, ko je sodišče prve stopnje pritožbo odstopilo v reševanje pritožbenemu sodišču. Ob takem procesnem dejanskem stanju ni mogoče šteti, da je storilec s pritožbi priloženim potrdilom o plačilu izkazal, da je poravnal z odločbo pristojnega organa države izdaje njemu izrečeno globo in stroške in so pritožbene navedbe, da je globa bila že plačana, neutemeljene.
  • 79.
    VSL Sodba in sklep I Cp 1303/2019
    18.12.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
    VSL00081577
    OZ člen 6, 6/1, 372. ZPotK člen 7, 7/1-9. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 4, 4/2. ZPP člen 181, 181/1.
    potrošniška kreditna pogodba - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - valutna klavzula v CHF - vsebina kreditne pogodbe - dopustnost podlage - valutno tveganje - valorizacija denarnih obveznosti - svoboda urejanja obligacijskih razmerij - pojasnilna dolžnost banke - vsebina pojasnilne dolžnosti - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - nejasna določila pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - ničnost pogodbe - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - ekonomske posledice pogodbenega pogoja - informacijska dolžnost banke - način posredovanja informacij - povprečni potrošnik - načelo vestnosti in poštenja - dobra vera - slaba vera banke - ugotovitvena tožba - dopustnost ugotovitvene tožbe - primarni in podredni tožbeni zahtevek
    Poglavitno vprašanje je bilo, ali je toženka izpolnila svojo pojasnilno dolžnost do tožnikov v zvezi s sklenjenimi kreditnimi pogodbami z valutno klavzulo. Prvo sodišče je ustrezno povzelo vsebino predpisov, ki predstavljajo materialnopravno podlago za odločitev v zadevi. Sodišče EU (SEU) je oblikovalo kriterije za presojo izpolnitve pojasnilne dolžnosti bank, povzelo pa jih je tudi Vrhovno sodišče RS (sklep II Ips 201/2017). Te je upoštevalo tudi prvo sodišče, zato jih pritožbeno sodišče podrobneje ne ponavlja. Kreditojemalec mora biti seznanjen z možnostjo zvišanja ali znižanja vrednosti tuje valute, na katero je vezano odplačevanje kredita in mora biti zmožen oceniti potencialno znatne ekonomske posledice pogodbenega pogoja za njegove finančne obveznosti oziroma njegove skupne stroške kredita. Zavedati se mora, da prevzema valutno tveganje, ki ga bo v primeru devalvacije domače valute morda težko nosil (sklep II Ips 137/2018). Banka mora kreditojemalcem posredovati informacije, ki morajo zadoščati za sprejem poučenih in preudarnih odločitev. Dogovor o valutni klavzuli je glavni predmet kreditnih pogodb, saj gre za bistveni del pogodbenega razmerja (sodba SEU C-186/16, na katero se pravilno sklicuje prvo sodišče). Kot takšen je lahko podvržen presoji poštenosti le, če ni bilo zadoščeno zahtevi po njegovi jasnosti in razumljivosti. Ta zahteva je izpolnjena, če je banka izpolnila svojo pojasnilno dolžnost.

    Pritožbeno sodišče soglaša z ugotovitvijo prvega sodišča, da so določila kreditnih pogodb ter besedilo izjav tožnikov jasna. Glede svoje razumljivosti ne dopuščajo nobenih dvomov o tem, kakšen je njihov pomen za obveznosti tožnikov tudi v primeru padca vrednosti EUR v razmerju do CHF in/ali zvišanja obrestne mere CHF LIBOR ter da so ta določila pogodb in izjave tožnike opozorili tudi na pomen prevzetega valutnega in obrestnega tveganja. S tem v zvezi je pomembno, ali je bilo to tveganje v skladu z zahtevo po profesionalni skrbnosti banke kreditojemalcem celovito pojasnjeno (sklepa II Ips 201/2017 in II Ips 137/2018). Izjave tožnikov o prevzemu navedenih tveganj so zato morale temeljiti tudi na predhodnih pojasnilih toženkinih delavcev tožnikom o vsebini in pomenu prevzetih tveganj. Pri tem ni bilo potrebno, da bi tožniki kot povprečno skrbni potrošniki morali imeti specialna finančna znanja za razumevanje in ocenjevanje ekonomskih posledic prevzetih tveganj, kot zmotno trdijo pritožniki. Razlika med kreditom v EUR in kreditom z valutno klavzulo v CHF je le v tem, da se obračun pogodbenih obveznosti pri prvem izvaja v EUR, pri drugem pa v CHF.
  • 80.
    VSL Sodba I Cp 1414/2020
    18.12.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL00041883
    ZZK-1 člen 243, 244. ZIZ člen 238. OZ člen 40, 40/3. ZPP člen 286, 286/1, 286/3, 337, 337/1.
    izbrisna tožba - neveljavna vknjižba - dolžnost sklenitve prodajne pogodbe - ničnost darilne pogodbe - zahteva za varstvo zakonitosti - nedopusten nagib - nedopustna kavza - neodplačna pogodba - dobra vera - vpis lastninske pravice - dokazna prekluzija
    Glede na pravnomočno sodbo, po kateri je bila tožnica z drugim tožencem dolžna skleniti prodajno pogodbo za stanovanje, je drugi toženec z darilno pogodbo z dne 7. 6. 2004 lahko prosto razpolagal s kupljenim stanovanjem. Tožnica tudi ni uspela dokazati, da bi se drugemu tožencu pred 1. 7. 2004, ko je bil (na podlagi pravnomočne sodbe in darilne pogodbe) izveden (direktni) vpis lastninske pravice na prvo toženko, lahko porodil dvom o tem, da je dejanski lastnik stanovanja, glede katerega je sklenil darilno pogodbo, oziroma da se je zavedal, da lahko naknadno odpade pravna podlaga za njegovo lastništvo stanovanja.

    Okoliščine, nastale od leta 2006 dalje (ko je bila sprejeta odločitev Vrhovnega sodišča RS, da se ugodi zahtevi za varstvo zakonitosti), ne kažejo na namen tožencev pri sklenitvi darilne pogodbe v letu 2004. Te okoliščine za izpodbijano odločitev niso pravno pomembne. Odločilno je vprašanje dobre vere tožencev do 1. 7. 2004, ne pa v letu 2006 in kasneje.

    Ker tožnica ni uspela dokazati, da je drugega toženca k sklenitvi darilne pogodbe s prvo toženko vodilo izogibanje posledici morebitnega tožničinega uspeha z zahtevo za varstvo zakonitosti, ni uspela dokazati zatrjevane ničnosti darilne pogodbe.
  • <<
  • <
  • 4
  • od 25
  • >
  • >>