Pritožbeno sodišče tako zaključuje, da tožnica ni izkazala, da bi izpodbijani vpis kršil njeno lastninsko (ali drugo stvarno) pravico in je prvostopenjsko sodišče tako pravilno zaključilo, da ni podana tožničina aktivna (stvarna) legitimacija ter je zahtevek posledično pravilno zavrnilo. Stranka je namreč stvarno legitimirana, če je nosilka pravic ali obveznosti iz materialnopravnega razmerja, na katero se nanaša civilni spor, kar pa tožnica v konkretnem postopku glede na zgornjo obrazložitev pritožbenega sodišča ni, zato je potrebno zahtevek po izbrisni tožbi zavrniti.
ZKP člen 129.a, 369, 369/4, 371, 371/2, 399, 402, 402/3. URS člen 23, 23/1. KZ-1 člen 86.
nadomestna izvršitev kazni zapora - delo v splošno korist - odprti oddelek - tek rokov - epidemija - COVID-19 - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - odložitev izvršitve kazni zapora - namen kaznovanja
Prvostopenjski sklep v zadevi, ki ni bila nujna, je bil obsojencu vročen med razglašeno epidemijo (24. 3. 2020), zato je upoštevajoč določbe četrtega odstavka 120. člena ZKP rok za vložitev pritožbe, ob upoštevanju odredbe predsednika Vrhovnega sodišča z dne 27. 5. 2020 o preklicu odredbe o posebnih ukrepih, začel teči dne 1. 6. 2020 in se je iztekel dne 15. 6. 2020.
Sodišče druge stopnje je pri odločitvi upoštevalo, da je Vlada Republike Slovenije z odlokom z dne 19. 10. 2020 razglasila epidemijo na območju celotne države, s sklepom z dne 13. 11. 2020 (Ur. l. RS, št. 165/2020 z dne 13. 11. 2020) pa podaljšala ukrep začasne ustavitve pozivanja oseb v zavode za prestajanje kazni zapora do dne 31. 1. 2021. Upoštevalo je tudi odločbo Ustavno sodišče RS U-I-418/18-17, Up-920/18-20 z dne 5. 11. 2020, s katero je sodišče ugotovilo protiustavnost ZKP v delu odločanja o nadomestnem izvrševanju kazni zapora (129.a člen) s pravico do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave RS in odločilo, da bodo pristojna sodišča do odprave ugotovljene protiustavnosti zagotavljale spoštovanje pravice do sodnega varstva z institutom odložitve izvršitve kazni do odločitve o nadomestnem izvrševanju kazni v vsakem posameznem primeru (točka 3. izreka sklepa). Tako nastop kazni ne bo mogoč pred pravnomočno odločitvijo o predlogu obsojenca za nadomestno izvršitev kazni.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00041381
KZ-1 člen 173, 173/3. ZKP člen 167, 167/1, 167/2.
kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let - preiskava - zavrnitev zahteve za preiskavo - utemeljen sum - komisija za fakultetna izvedenska mnenja
Po preizkusu razlogov izpodbijanega sklepa v okviru pritožbenih navedb ter preučitvi spisovnega gradiva pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev prvostopenjskega sodišča pravilna in zakonita. Sodišče prve stopnje je namreč utemeljeno zaključilo, da ni podan utemeljen sum, da je osumljeni I. V. storil v zahtevi za preiskavi očitano mu kaznivo dejanje. Tudi po oceni pritožbenega sodišča predloženo spisovno gradivo v obravnavani zadevi ne ponuja zadostne podlage za utemeljen sum, da je osumljenec storil očitano mu kaznivo dejanje. Sodišče prve stopnje je svoje zaključke pravilno oprlo na mnenje Komisije za fakultetna izvedenska mnenja ... z dne 12. 4. 2019 in dopolnitev mnenja z dne 16. 4. 2020, kar je bilo sicer pridobljeno v nepravdni zadevi Okrožnega sodišča v Mariboru N 157/2018 zaradi ureditve stikov med osumljencem in oškodovancem kot tožilcem.
pomoč pri kaznivem dejanju - izkazanost utemeljenega suma - odgovornost pravne osebe za kaznivo dejanje - subjektivna odgovornost
Določbo prvega odstavka 5. člena ZOPOKD je po oceni višjega sodišča potrebno razlagati in razumeti na način, da se ta nanaša na primere, ko je za storilca kaznivega dejanja na primer ugotovljena neprištevnost ali da je sicer podana kakšna okoliščina, ki izključuje njegovo krivdo. Iz navedenih razlogov tudi v tem delu navedbam pritožnika ni moč slediti, ker so se izkazale za neutemeljene.
Pravilno je stališče prvostopenjskega sodišča o akcesorni naravi pomoči pri kaznivem dejanju, ki dejansko kazenskopravno "oživi" šele, ko je kaznivo dejanje izvršeno ali vsaj poskušano. Dejanja pomoči so izven kroga v zakonu določenih ali naravnih izvršitvenih dejanj in objektivno pomenijo le podporo, omogočanje, olajševanje, pripravljanje kaznivega dejanja in podobno. Ravnanja pomoči so po subjektivni plati sodelovanje pri tujem, ne pri lastnem kaznivem dejanju. Pomagačeva ravnanja niso vzrok nastale prepovedane posledice v kazenskopravnem pomenu vzročne zveze. Kriterij za razmejitev dajanj pomoči od ravnanj, ki tega pomena nimajo, je predvsem objektiven in šele, ko kakšno ravnanje objektivno pomeni podporo in omogočanje storilcu uresničevanje kaznivega dejanja, se lahko v presojo pritegnejo tudi subjektivni elementi pomoči, to pa pomeni določeno povezanost med pomagačem in storilcem ter pomagačev naklep, ki mora vedeti, da pomaga pri določenem kaznivem dejanju. Ker v obravnavanem primeru - vsaj za zdaj, ni podan utemeljen sum, da naj bi obdolženi A. A. storil kaznivo dejanje, pri katerem naj bi mu pomagala obdolžena B. B. in C. C., že iz tega razloga ne more biti vzpostavljena kaznivost očitanih jima ravnanj kot pomoči h kaznivemu dejanju zlorabe položaja, za katero ni podan utemeljen sum storitve le-tega.
odškodninska odgovornost - obstoj škodnega dogodka - poškodba potnika pri vožnji z avtobusom
Tožnici ni uspelo s stopnjo prepričanja dokazati, da se je zgodil škodni dogodek, kot je zatrjevala v tožbi in (nato) tekom postopka, torej da je bila 20. 4. 2017 potnica na avtobusu zavarovanca tožene stranke, ki je peljal na relaciji S. G. - V., da je na avtobus vstopila malo pred 10:00 uro na postaji v S. G. in se med vožnjo s tem avtobusom poškodovala zaradi sunkovitega zaviranja voznika.
Pritožbeno sodišče se strinja z državnim tožilcem, da je odločitev prvostopenjskega sodišča, ki je obtožni predlog zoper obdolženega zaradi kaznivega dejanja po prvem odstavku 220. člena KZ-1 zavrglo potem, ko je že opravilo predhodni preizkus obtožnega predloga, predobravnavni narok in dva naroka za glavno obravnavo, zmotna. Pravilna je pritožbena trditev, da je izpodbijani sklep nezakonit, ker je utemeljen na nepravilni rabi določb 437. člena ZKP, ki v zvezi z določilom 435. člena ZKP to procesno odločitev veže le na fazo predhodnega preizkusa obtožnega predloga.
Prvostopenjsko sodišče pa je po prejemu in preizkusu obtožnega predloga zoper obdolženega dne 24. 6. 2020 odredilo njegovo vročitev in tako na podlagi določb 435. člena ZKP v zvezi z drugim odstavkom 439.člena ZKP dalo soglasje za začetek kazenskega postopka.
Prvostopenjsko sodišče obtožnega predloga zoper obdolženega zaradi kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari po prvem odstavku 220. člena KZ-1 ni zavrglo pri predhodnem preizkusu, na glavni obravnavi pa je ugotovilo, da so podane okoliščine iz prvega odstavka 437. člena ZKP in bi zato v takšni procesni situaciji moralo izdati zavrnilno ali oprostilno sodbo.
postopek v sporih iz razmerij med starši in otroki - stroški postopka - načelo prostega preudarka - postopek izvršbe ali zavarovanja - stroškovno breme - zavarovanje koristi otrok
V sporih iz razmerij med starši in otroki sodišče odloči o stroških postopka po prostem preudarku (413. člen ZPP). To velja tudi za stroške postopkov zavarovanj, ki potekajo v okviru sporov iz razmerij med starši in otroki. Tretji odstavek 411. člena ZPP ne posega v pravila odločanja o stroških postopka iz 413. člena ZPP. Izhodišče stroškovnih odločitev predstavlja upoštevanje načela izenačitve stroškovnega bremena, saj gre za postopke, ki se v prvi vrsti vodijo zaradi zagotavljanja in varovanja koristi otrok, slednje pa je že po naravi stvari tudi v interesu njihovih staršev.
zaslišanje priče izven glavne obravnave - zaslišanje obremenilne priče - glavna obravnava - nenavzočnost obdolženca - pravica do obrambe - načelo neposrednosti - branje izpovedbe priče
Sodišče prve stopnje je oškodovanko zaslišalo izven glavne obravnave, v nadaljevanju postopka pa je obtoženko z njeno izpovedbo seznanilo ter ji dalo možnost učinkovite obrambe.
Na naroku za glavno obravnavo, o katerem je bila pravilno in pravočasno obveščena, je obtoženka imela možnost, da se o izpovedbi oškodovanke izjavi, poda morebitne pripombe na njeno izpovedbo, nasprotuje branju oškodovankine izpovedbe ter zahteva njeno neposredno zaslišanje, česar pa obtoženka, kljub predhodni seznanjenosti z vsebino oškodovankine izpovedbe, ni izkoristila in na glavno obravnavo ni pristopila ter svojega izostanka tudi ni opravičila. Glede na navedeno sodišče prve stopnje z zaslišanjem oškodovanke izven glavne obravnave in z izvedbo dokaza - branjem njene izpovedbe na glavni obravnavi obtoženki ni kršilo pravice do obrambe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00042104
ZPP člen 112, 116, 116/1. ZMZPP člen 109, 109/5. ZOdv člen 11. ZS člen 104.
priznanje tuje sodne odločbe - procesna predpostavka - plačilo sodne takse - neplačilo sodne takse - vrnitev v prejšnje stanje - pristojnost višjega sodišča - vzrok za zamudo - dolžna skrbnost odvetnika - neskrbno ravnanje odvetnika - vložitev pravnega sredstva - navadna poštna pošiljka - vloga poslana z navadno poštno pošiljko
V petem odstavku 109. člena ZMZPP je določeno, da je proti sklepu, s katerim sodišče predlog za priznanje tuje sodne odločbe zavrne, in proti sklepu, s katerim sodišče odloči o ugovoru, dovoljena pritožba na Vrhovno sodišče. Sodišče prve stopnje je predlog za priznanje tuje sodne odločbe zavrglo, predmet pritožbenega odločanja je utemeljenost pritožbe zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog predlagateljice za vrnitev v prejšnje stanje, zato je podana pristojnost višjega sodišča (104. člen ZS).
Odvetnik mora zagotoviti zanesljivo vložitev pisanj, ki so vezana na rok, sodišču. Pooblaščenka predlagateljice je glede na okoliščine primera ravnala neskrbno. Od pooblaščenke predlagateljice, ki je odvetnica, bi se pričakovalo, da bo priporočeno poslala ugovor po pošti iz tujine, tudi iz razloga, ker bi na ta način razpolagala z dokazom, da je vlogo (dejansko) poslala sodišču prve stopnje, hkrati pa bi se štelo, da je dan oddaje na pošti dan izročitve pošte sodišču.
varnostni ukrep obveznega psihiatričnega varstva in zdravljenja v zdravstvenem zavodu - podaljšanje varnostnega ukrepa
Varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu na podlagi 70.a člena KZ-1 je Okrožno sodišče v Ljubljani A. A. izreklo (s sklepom) ob ugotovitvi, da je storil kaznivo dejanje nasilja v družini po prvem odstavku 191. členu KZ-1 v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti. Bistveno zmanjšana prištevnost storilca namreč ne izključuje njegove krivde, jo le zmanjšuje.
Citirani varnostni ukrep lahko sodišče izreče storilcu (s sodbo), ki je bil v času storitve kaznivega dejanja bistveno zmanjšano prišteven, poleg kazni. V takšnem primeru ima izrečeni varnostni ukrep akcesorno naravo. Takšen storilec je bil namreč v času storitve kaznivega dejanja kazensko odgovoren. Če je varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zavodu izrečen poleg kazni, se storilca najprej napoti na zdravljenje. Če je čas zdravljenja enako dolg kot izrečena kazen zapora, se obsojenca po izvršenem zdravljenju odpusti na prostost. Če pa je čas zdravljenja v zavodu krajši od izrečene zaporne kazni, se obsojenec po zdravljenju lahko napoti na prestajanje preostanka zaporne kazni ali se ga pogojno izpusti.
ZZZDR-UPB1 člen 117. ZPP-UPB3 člen 343, 343/1, 343/4, 366.
ukinitev stikov z otrokom - nastop polnoletnosti - dovoljenost pritožbe - pravni interes
Pritožbeno sodišče je na podlagi podatkov v spisu, vključno s podatki v izreku izpodbijanega sklepa, ugotovilo, da sta hčerki predlagateljice in nasprotnega udeleženca dne 30. 10. 2020 z doseženo starostjo 18 let postali polnoletni. V prvem odstavku 117. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih je določeno, da roditeljska pravica preneha s polnoletnostjo otroka, to je, ko dopolni 18 let, ali če mladoletnik pred polnoletnostjo sklene zakonsko zvezo. Glede na to zakonsko določbo pritožbeno sodišče ugotavlja, da je s polnoletnostjo hčerk predlagateljice in nasprotnega udeleženca prenehala roditeljska pravica predlagateljice in nasprotnega udeleženca. Nasprotni udeleženec v času odločanja o pritožbi tako ne izkazuje več pravnega interesa za pritožbo, saj tudi če bi pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi in bodisi razveljavilo bodisi spremenilo odločitev, ki jo je sprejelo sodišče prve stopnje, ta odločitev njegovega položaja ne bi izboljšala, ker mu ne bi prinesla konkretne in neposredne koristi. Ker tako končnega cilja, ki ga je zasledoval s pritožbo, ne more doseči, nasprotni udeleženec ne izkazuje več pravno varovanega interesa kot ene od procesnih predpostavk za dopustnost pritožbe.
določitev najemnika neprofitnega stanovanja - kriteriji za določitev
Na podlagi ugotovljenih stanovanjskih potreb predlagateljice, nasprotnega udeleženca, mld. D. ter M. in D., približno enakih mesečnih denarnih prejemkih udeležencev in dejstva, da ima nasprotni udeleženec preživninsko obveznost do dveh mld. otrok in da potrebuje stanovanje tudi za izvajanje stikov z mld. sinom A., potrebno zaključiti, da je nasprotni udeleženec bolj upravičen do tega, da ostane najemnik stanovanja (in s tem ostaneta D. in M. uporabnika stanovanja) in da je zato materialnopravno zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da je na strani predlagateljice izkazana večja potreba po dodelitvi neprofitnega stanovanja kot na strani nasprotnega udeleženca in da tudi načelo pravičnosti terja, da se za najemnico določi predlagateljico.
delna ustavitev izvršbe - delna prostovoljna izpolnitev obveznosti - ugovor po izteku roka
V kolikor dolžnik v času prisilnega poplačila terjatve, kot je opredeljena s sklepom o izvršbi z dne 1. 7. 2019, ki je postal pravnomočen dne 30. 9. 2020, to isto terjatev tudi prostovoljno poplačuje, lahko pod pogoji določbe 56. člena ZIZ to dejstvo uveljavlja z ugovorom po izteku roka, dejstva v zvezi z morebitnim preplačilom upnikove terjatve pa z nasprotno izvršbo oziroma v obogatitveni tožbi. Ne more pa to dejstvo vplivati na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, ki temelji na ugotovitvi, da je dolžnikov dolžnik (delodajalec) sodišče obvestil o delnem prenehanju upnikove terjatve zaradi poplačila.
denarna odškodnina za negmotno škodo - strokovna napaka - vzročna zveza - napačno zdravljenje - izguba ledvice
Pritožbeni očitek o evidentni protispisnosti interpretacije ni očitek o napačnem prenosu določenega podatka iz spisovnega gradiva v razloge sodbe, ampak kritika dejanskega stanja.
pogodba o preužitku - realno breme - razveza pogodbe o preužitku - razveza pogodbe - sporno dejansko stanje - neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti preživljalca - neizpolnjevanje pogodbe - pravni standard - razlogi za neizpolnitev obveznosti - nezakrivljeni vzroki - porazdelitev bremena preživljanja
Sodišče prve stopnje je pravilno razumelo pravni standard "neizpolnjevanje pogodbe" in ga pravilno povezalo z ugotovljenimi dejanskimi okoliščinami konkretnega primera. Pravilno je upoštevalo, da je pogoje za razvezo skladno s pravilom, da naj se pogodbe, če je le mogoče, ohranijo v veljavi, treba presojati restriktivno.
Iz opisa očitanega kaznivega dejanja izhaja, da je obdolženka dne 10. 11. 2017 v prostorih Osnovne šole K. pri pouku gospodinjstva, zato da bi ustrahovala mladoletna A.K. in T.B., z grdim ravnanjem resno zagrozila, da bo napadla njuno telo, ko ju je zgrabila za lase, ju zlasala, medtem pa ju vsaj enkrat udarila z glavami skupaj, zaradi tega pa sta sta počutila ogrožena in prestrašena. Ker je potrebno abstraktni in konkretni opis brati v medsebojni povezavi, opisana dejanja obdolženke (lasanje mladoletnih oškodovancev in udarec njunih glav skupaj) pa so nedvomno takšne narave in intenzitete, da so pri vsakem otroku, starem 11 let, objektivno zmožna povzročiti občutek prestrašenosti in ogroženosti, je mogoče zaključiti, da iz opisa v zadostni meri izhaja očitek, da je obdolženka ravnala z namenom ustrahovati mladoletna oškodovanca.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00045080
ZKP člen 149.a. ZDD-1 člen 30, 32, 32/1, 32/1-2, 50, 50/1, 50/1-14.. ZP-1 člen 136, 136/1, 155, 155/1, 155/1-8, 163, 163/5, 168.
ustavitev postopka o prekršku - detektivska dejavnost - osebna zaznava - tajno opazovanje - tajno sledenje - absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - razveljavitev sodbe
Pritožbeno sodišče je stališča, da osebna zaznava vključuje tajno opazovanje, ne pa tudi tajnega sledenja. Takšno stališče utemeljuje jezikovna razlaga določbe 149.a člena ZKP, ki loči tajno opazovanje in sledenje. Mnenje, da osebna zaznava po ZDD-1 vključuje tajno sledenje, je povsem izključeno z odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-272/98-26 z dne 8. 5. 2003 o razveljavitvi prvega, drugega in tretjega odstavka 49. člena Zakona o policiji (v nadaljevanju (ZPol)) o tajnih policijskih ukrepih, iz katere izhaja, da se tajno opazovanje izvaja z enega mesta (statično), tajno sledenje pa se izvaja dinamično. Sklepno, glede na to, da se tajno opazovanje (statična zaznava) razlikuje od tajnega slednja (dinamična zaznava), ZDD-1 pa ne govori o sledenju, ampak o osebni zaznavi, je pritožbeno sodišče stališča, da ZDD-1 dovoljuje le tajno opazovanje (statična zaznava), ne pa tudi tajnega sledenja (dinamična zaznava).
ZNP-1 člen 3, 7, 21, 22, 57, 58, 64. ZPP člen 189, 189/4.
zavrženje predloga - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - litispendenca - nedovoljen predlog - začetek postopka - preiskovalno načelo - meje pravnomočnosti
Pravilo, da že začeti postopek o isti stvari onemogoča začetek teka drugega postopka o predlogu z isto pravno in dejansko vsebino, velja tudi v nepravdnem postopku. Ta se začne, ko predlog za njegov začetek prispe k sodišču.
Če sodišče ugotovi, da (med strankama) že teče prej začeti postopek o isti stvari, ob upoštevanju izpostavljenega pravila, ki zagotavlja (predvsem) pravno varnost, kasnejši predlog zavrže, ne da bi se spuščalo v vprašanje o njegovi vsebinski utemeljenosti. V postopku postavitve odrasle osebe pod skrbništvo pri tej presoji ni izjem.
ZIZ člen 16a, 16a/1, 16a/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
predlog za izvršbo - popolnost predloga - poziv na dopolnitev - neobrazložen sklep
Ker v spisu ni izpiskov iz uradnih evidenc, v katere je sodišče prve stopnje vpogledalo, niti ni o tem nobenih uradnih zaznamkov in ker iz razlogov izpodbijanega sklepa ne izhaja, kateri podatki o dolžnici se ne ujemajo, prav tako pa to ni razvidno iz sklepa z dne 2. 10. 2020, s katerim je sodišče upnika pozvalo na dopolnitev, pritožbeno sodišče v okviru uradnega preizkusa zaključuje, da odločitve zaradi pomanjkljivih razlogov o odločilnih dejstvih ni mogoče preizkusiti.
izvršilni stroški - neutemeljenost stroškov - vrednost spornega predmeta - načelo uspeha v izvršilnem postopku
Pritrditi je pritožbi, da je pri priznanju stroškov dolžniku kot pomožni kriterij potrebno upoštevati tudi določbo 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, saj določba 38. člena ZIZ ne izključuje uporabe splošnega pravila odločanja o stroških po merilu uspeha in tudi ni neskladna z njim, temveč dodatno regulira posamične stroškovne obveznosti strank (predvsem upnika) v določenih fazah izvršilnega postopka z upoštevanjem njegovih posebnosti. Ob upoštevanju načela uspeha v postopku s pravnim sredstvom je tako mogoče zaključiti, v kolikšen obsegu so bili stroški v zvezi s pravnim sredstvom povzročeni neutemeljeno.