izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa - upravičenec do odškodnine
Sam izbris iz registra stalnega prebivalstva še ne zadostuje, da je nekdo upravičen do odškodnine, ampak mora biti podanih več kumulativno izpolnjenih pogojev in izbris je zgolj eden izmed njih.
Med strankama ni sporno, da je bil tožnik izbrisan iz registra stalnega prebivalstva. Prav tako je bilo nesporno ugotovljeno, da ni pridobil dovoljenja za stalno prebivanje niti ni bil sprejet v državljanstvo Republike Slovenije, torej v prvo kategorijo upravičencev ne more spadati. Sodišče prav tako ugotavlja, da tožnik ne zanika, da dejansko ni vložil vloge za izdajo dovoljenje za stalno prebivanje ali vloge za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije.
ZTuj-2 člen 76, 76/1, 78, 78/1. Direktiva 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav člen 3, 3-7, 15, 15/1.
omejitev gibanja - nastanitev v centru za tujce - nevarnost pobega - načelo sorazmernosti
Za ukrep pridržanja morata biti izpolnjena dva temeljna pogoja, in sicer: da v konkretnem primeru "ni možno učinkovito uporabiti drugih zadostnih, vendar manj prisilnih ukrepov"; in da je namen pridržanja "priprava vrnitve in/ali izvedba postopka odstranitve". Poleg tega mora biti podan še vsaj en specialen pogoj, in sicer bodisi specialen pogoj nevarnosti pobega ali da se tujec izogiba oziroma ovira vrnitev ali odstranitev, ali kakšen drug specialen pogoj, ki je tem primerljiv. Zakonodajalec z določbo 1. odstavka 76. člena ZTuj-2, določbe člena 15(1) Direktive o vračanju ni na ustrezen način prenesel v domači pravni red.
Iz golega dejstva, da mu je pristojni organ štirikrat podaljšal rok za prostovoljno vrnitev, ne izhaja, da je tožnik kakorkoli zlorabljal možnost prositi za podaljšanje roka za prostovoljno vrnitev in da je zato begosumen oziroma da ovira postopek odstranitve.
Načela sorazmernosti pri tovrstnih posegih v pravico do osebne svobode ni mogoče razlagati in uporabiti na način, da se šele po izdaji odločbe o omejitvi gibanja oziroma osebne svobode presoja bodisi po uradni dolžnosti bodisi na predlog stranke, ali se lahko na milejši način zagotovi odstranitev tujca iz države, ampak je treba že pri sami uporabi določila 1. odstavka 76. člena ZTuj-2 pred odločitvijo o ukrepu pridržanja oceniti, ali bi se z nastanitvijo izven centra kot milejšim ukrepom lahko dosegel legitimen namen zakona.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 2, 2/1, 2/1-n, 3, 28, 28/2. ZMZ-1 člen 84, 842. ZTuj-2 člen 68, 68/1, 68/1-5.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - pridržanje za namen predaje - Dublinska uredba III - lažni podatki - begosumnost - znatna nevarnost za pobeg
Sodišče zaključuje, da je na podlagi vsega navedenega tožena stranka pravilno ugotovila, da je pri tožniku izkazana izrazita begosumnost. Na podlagi dosedanjega tožnikovega ravnanja, ob upoštevanju izjav, ki jih je podal na zaslišanju, pa sodišče dvomi v resničnost tožnikove izjave, da bo tokrat v Centru za tujce v Postojni počakal na odločitev o njegovi prošnji za mednarodno zaščito. Sodišče sledi zaključku tožene stranke v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, da bi tožnik v primeru, da mu toženka ne bi omejila gibanja, ponovno samovoljno in še pred zaključkom postopka zapustil tudi Slovenijo (tako kot Hrvaško in Madžarsko) in s tem toženki onemogočil predajo pristojni državi članici EU, kar pa po presoji sodišča ni v skladu z namenom ZMZ-1 (prvi odstavek 84. člena ZMZ-1). Pri tem sodišče zavrača tožnikovo sklicevanje, da naj bi bilo pridržanje „na zalogo“ nedopustno in da ni znano ali bo sploh prišlo do predaje tožnika. Po stališču tožnika bi se tožena stranka morala opredeliti do možnosti predaje tožnika drugi državi, česar pa ni storila. Po presoji sodišča navedeni tožnikovi ugovori niso utemeljeni. Ob izkazani tožnikovi begosumnosti tožena stranka ni bila dolžna ugotavljati ali bo prišlo do predaje tožnika državam, v katerih je zaprosil za azil. V obravnavani zadevi tožnik ni izkazal, da bi obstojali indici, ki bi kazali na obstoj ovir za tožnikovo predajo.
pacientove pravice - kršitev pacientovih pravic - pravica do obveščenosti - uporaba materialnega prava
Po mnenju sodišča sta ZVZD-1 in ZPacP zakona, ki obravnavata različno materijo. ZVZD-1 glede na določbo 1. člena določa pravice in dolžnosti delodajalcev in delavcev v zvezi z varnim in zdravim delom ter ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu. ZPacP pa glede na določbo 1. člena določa pravice, ki jih ima pacient kot uporabnik zdravstvenih storitev pri vseh izvajalcih zdravstvenih storitev, postopke za uveljavljanje teh pravic, kadar so kršene, in s temi pravicami povezane dolžnosti. Delavec in delodajalec imata v skladu z določbo prvega odstavka 17. člena Pravilnika o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev pravico zahtevati presojo ocene izpolnjevanja posebnih zdravstvenih zahtev za določeno delo v delovnem okolju po opravljenem preventivnem zdravstvenem pregledu. V obravnavani zadevi pa ni šlo za takšen primer, marveč za varstvo pacientovih pravic, kot so navedene v 5. členu ZPacP. V predmetni zadevi gre za kršitev pacientovih pravic s strani izvajalca zdravstvenih storitev. Konkretno je šlo za kršitev dolžnega ravnanja izvajalca zdravstvenih storitev, ki predlagatelju ni pojasnil splošnih informacij in splošnih zahtev o tem, kakšni vrstni red pregledov zahteva.
prometni režim - uporaba parkirišča - način uporabe nepremičnine - pravica do doma - dostop do nepremičnine
Osebe, ki v nepremičnini opravljajo dejavnost niso v enakem položaju kot osebe, ki v nepremičnini stanujejo. Dom in prostor, v katerem se opravlja dejavnost, sta po namenu različni nepremičnini.
Na območju, kjer sta promet in parkiranje omejena, je za zagotavljanje kakovosti življenja oziroma bivanja stanovalcev nujno potrebno zagotoviti parkiranje stanovalcem tega območja. Zato je v primeru, ko na tem območju primanjkuje parkirnih mest, potrebno dati prednost stanovalcem pred tistimi, ki opravljajo dejavnost.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - vrstni red predkupnih upravičencev - kmet mejaš
Pri odločanju o odobritvi pravnega posla je upravni organ zavezan k varovanju javnega interesa, ki se pri prometu s kmetijskimi zemljišči odraža v izbiri sprejemnika ponudbe, ki je v največji možni meri primeren za nakup, s ciljem varovanja kmetijskih zemljišč in zaokrožanja kmetijskih gospodarstev zaradi čim bolj ekonomične obdelave. Vrstni red uveljavljanja predkupne pravice predkupnih upravičencev je določil že zakonodajalec v 23. členu ZKZ, pri čemer ima t. i. kmet mejaš prednost pred drugim kmetom.
odmera davka v posebnih primerih - davčna osnova - dokazovanje - dokazno breme - zaslišanje priče - posojilna pogodba
Zatrjevanega posojilnega razmerja ne izkazujejo predložene listine. Izvirnik posojilne pogodbe ni bil predložen ne v davčnem in tudi ne v sodnem postopku. S tem, ko na predloženi kopiji ni overitve (podpisa), ni izkazan niti dejanski čas njene sklenitve, oziroma ponareditev overitve celo kaže na to, da je bil dejanski čas njene sklenitve lahko različen od tistega, ki je naveden na predloženi kopiji pogodbe in ki ga zatrjuje tožnik v tožbi in pred tem že v davčnem postopku. Sicer pa gre tako pri pogodbi kot pri vseh ostalih predloženih listinah za listine, ki jih je mogoče sestaviti naknadno, njihovo vsebino pa prilagoditi ugotovitvam davčnih organov. Poleg tega se zneski vračil posojila, ki so razvidni iz predložene listine, ne ujemajo z načinom vračanja, dogovorjenim s pogodbo, zatrjevanje o pologih navedenih zneskov na tožnikov bančni račun pa ostaja, čeprav je breme dokazovanja na strani tožnika, na ravni povsem splošne in s tem neizkazane trditve.
ZPOmK-1 člen 15, 15/2, 57, 59. ZUP člen 35, 37, 37/1. ZUS-1 člen 59, 59/2, 59/2-2.
izločitev uradne osebe - dvom v nepristranost uradne osebe - kršitev pravil postopka - tožbena novota
Niti v objektivnem niti v subjektivnem pogledu ni podlage za sklepanje, da je na osnovi zatrjevanih posamičnih okoliščin in okoliščin kot celote podan (upravičen) dvom v nepristranskost uradne osebe. Morebitno zmotno pravno presojo ali postopkovno kršitev je mogoče izpodbijati z ustreznimi pravnimi sredstvi. Iz v tožbi opisanega ravnanja uradne osebe ni mogoče niti z verjetnostjo sklepati, da bi bil zaradi razmerja uradne osebe do strank ali do upravne stvari podan dvom o nepristranskosti te uradne osebe v kontekstu konkretne zadeve in kar bi (negativno) vplivalo na percepcijo javnosti o neodvisnosti in nepristranskosti delovanja toženke.
banka - nadzorni svet - član nadzornega sveta - prepoved opravljanja funkcije - obnova postopka - obnovitveni razlog - kazenska sodba - načelo zaslišanja strank - kršitev pravil postopka
V obnovljenem postopku se ponovno opravi samo presoja dejstev in okoliščin, zbranih v prvem postopku, le da brez upoštevanja pravnomočne kazenske sodbe. Iz prve izdane (in v obnovi razveljavljene) odločbe sledi, da je bila že omenjena kazenska sodba (kot pravnomočna obsodba zaradi kaznivega dejanja izdaje tajnih podatkov) edini razlog za odvzem dovoljenja, ki je razviden iz izreka odločbe, ter da se omenjena sodba kot ključni razlog obravnava tudi v obrazložitvi odločbe. Medtem ko se z odločbo, izdano v obnovljenem postopku, v izreku navajajo drugi oziroma drugačni razlogi za odločitev, ki so zato v opreki ne le z izrekom prve izdane odločbe, temveč tudi z odločbo o začetku postopka, ki se sicer (v izreku) popolnoma in torej v skladu s 350. členom ZBan-2, ujame z izrekom prve izdane odločbe. To pa pomeni, da sklepa o obnovi ni mogoče razumeti in ga posledično realizirati na način, kot je to storila tožena stranka, ko je ponovno naredila zgolj končno presoje razlogov (na podlagi že zbranih podatkov in tožnikove izjave, ki jo je dal v prvem postopku), temveč je potrebno z ozirom na to, da je ključni razlog (pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje) odpadel oziroma bil spremenjen, „presojo razlogov“ in s tem odločanje o ukrepu nadzora zastaviti na novo in od začetka ter pri tem tožniku omogočiti, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, ki so podlaga za odločitev. Zato bi bilo potrebno v konkretnem primeru izdati odločbo o začetku postopka in najprej v njej „presoditi razloge za izrek prepovedi“, ter šele nato, potem ko tožnik da izjavo, razloge za izrek prepovedi na isti dejanski podlagi presoditi še v končni odločbi.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - izvršilni postopek - ugovor zoper sklep o izvršbi - izjema od splošnega pravila dodeljevanja BPP - pred vložitvijo prošnje nastali stroški
Določba 4. alineje 8. člena ZBPP izrecno izključuje možnost dodelitve BPP v izvršilnih zadevah, v katerih je prosilec dolžnik; izjema velja le za primere, ko prosilec verjetno izkaže obstoj razlogov za ugovor zoper sklep o izvršbi. Upoštevaje drugi odstavek 11. člena ZBPP pa BPP tudi ni mogoče priznati za že nastale stroške sodnega postopka.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - stroški upravnega postopka - stroški pritožbenega postopka
Stroški za pravno zastopanje nedvomno sodijo med stroške upravnega postopka iz prvega odstavka 113. člena ZUP. Po drugem odstavku 113. člena ZUP gredo stroški v breme organa le tedaj, če se je postopek začel po uradni dolžnosti, pa se je za stranko končal ugodno. Za tak primer pa v tej zadevi ne gre. Postopek se je namreč nedvomno začel na tožničino zahtevo, ZUP pa ne določa obveznosti organa, da stranki zaradi spremenjene odločitve (sprejete na podlagi pritožbe) povrne stroške postopka. Tretji odstavek 113. člena ZUP sicer določa, da kadar povzroči kakšen udeleženec stroške v postopku po svoji krivdi ali nagajivosti, jih, ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena, krije sam, vendar pa organ ni udeleženec postopka.
Pravilo, da se v primeru, če se postopek začne na zahtevo stranke, stroški odmerijo v breme stranke, ki je postopek začela, velja tudi, kadar stroške odmerja drugostopni organ.
Glede na tretji odstavek 48. člena ZEN, kolikor gre za zemljišče pod stavbo in v s tem v zvezi za nove parcele, je upravnik upravičen vlagatelj zahteve za evidentiranje parcelacije.
V obravnavani zadevi (parcelaciji in ugotovitvi nove površine pod stavbo) je predhodno treba ugotoviti, ali so novi deli stavb bili zgrajeni in je spremembo podatka treba vpisati v kataster stavb. Le v tem primeru obstaja dejanska podlaga za parcelacijo zemljišča pod stavbo na podlagi tretjega odstavka 48. člena ZEN in izdajo odločbe z vsebino, kot je izpodbijani akt.
ZDDPO-2 člen 12, 17, 17/1, 17/1-1, 29. ZDDV-1 člen 67, 82. ZDavP-2 člen 76, 76/1. Slovenski računovodski standardi (2001) standard 21.
davek od dohodkov pravnih oseb - pravica do odbitka vstopnega DDV - verodostojna knjigovodska listina - davčno priznan odhodek - nepopolni računi - pravila računovodenja
Ugotovljena neverodostojnost knjigovodskih listin oziroma ugotovitev, da le-te ne izkazujejo resničnega poslovnega dogodka je podlaga za to, da se odhodek davčno ne prizna. Ko nastane dvom v resničnost poslovnih dogodkov, ki jih zavezanec dokazuje s knjigovodskimi listinami, je torej na zavezancu, da dokaže, da so se poslovni dogodki, ki naj bi jih listine izkazovale, tudi dejansko zgodili. Na davčnem organu pa je odločitev o tem, ali se predlagani dokazi izvedejo in presoja izvedenih dokazov.
Na neverodostojnost listin med drugim kaže tudi tožnikovo nedosledno knjiženje teh računov, okoliščina, da za isti račun (isti datum in znesek) obstajajo dve zaporedni številki, da določenih računov tožnik sploh ni predložil davčnemu organu, da je bilo plačilo za določene račune izvedeno še pred njegovo izdajo, pri čemer pa tožnik ni prejel avansnega računa. Po mnenju davčnega organa gre za ponarejene listine in za fiktivne račune. Odhodki, ki so ob takšnih poslov nastali, pa tudi ne morejo šteti niti za davčno upoštevne odhodke pri odmeri DDPO.
Na pravilnost izpodbijane odločitve sama ugotovitev glede fiktivnih računov, ne vpliva. Za odločitev je relevantno dejstvo, da tožnik ne razpolaga z računom, ki izpolnjuje vse zahteve, kot jih za verodostojno listino določa SRS 21.12 Kot to navaja tudi pritožbeni organ, je bil v obravnavani zadevi temelji razlog za nepriznavanje tožnikovih odhodkov, da vsebine storitev, ki so bile izkazane po prejetih računih in izkazanih stroškov oziroma odhodkov ni bilo mogoče nedvoumno prepoznati in preizkusiti, tožnik pa drugega ni uspel dokazati v postopku, zato davčni organ tožniku obravnavanih odhodkov iz naslova prejetih spornih računov na podlagi določbe 12. člena ZDDPO-2 pravilno ni priznal. Ker pa obravnavani računi (nekateri s prilogami) nimajo niti minimalnih sestavin, kot jih določa 82. člen ZDDV-1, gre za nepopolne račune. Na podlagi tako pomanjkljivih računov in z njimi povezanih listin pa tožnik ne more uspešno uveljavljati pravice do odbitka vstopnega DDV, saj ne izpolnjuje pogojev iz 63. člena ZDDV-1.
ZPOmK-1 člen 15, 15/2, 16, 17, 58. ZUP člen 43, 43/2.
koncentracije - priglasitev koncentracije - stranka v postopku - status stranskega udeleženca - pravni interes - neposredna pravna korist
Tožnikove trditve ostanejo na ravni splošno zatrjevanega. Iz njih izhaja kvečjemu tožnikov dejanski oziroma ekonomski interes, kar pa mu po določbah ZPOmK-1 in ZUP še ne daje pravice za udeležbo v tujem postopku. Tožnik sicer zahteva "učinkovito varstvo svojih pravic", omenja pravni interes ter navaja, da poseg v pravni položaj pomeni tudi poslabšanje konkurenčnega položaja, če to lahko vpliva na obstoječe pravice in obveznosti tretjih, vendar v tožbi tega svojega interesa, torej svojih pravnih koristi, z ničemer konkretno in argumentirano ne utemelji. Tožnik pa je tisti, ki po zakonu (četrti odstavek 16. člena ZPOmK-1) nosi trditveno in dokazno breme glede obstoja pravnega interesa za udeležbo v postopku kot stranski udeleženec.
nujna brezplačna pravna pomoč - neutemeljeno odobrena nujna brezplačna pravna pomoč - vračilo brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj
Zakonodajalec je finančni kriterij upravičenosti do BPP omejil z višino minimalnega dohodka. Na navedeni cenzus sta pri odločanju o dodelitvi BPP vezana tako organ za BPP kot tudi sodišče. Glede na višino prejemkov tožeče stranke iz naslova plače, je tožena stranka pravilno ugotovila, da tožeča stranka ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev BPP, saj je znašal njen povprečni mesečni dohodek v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje 622,32 EUR, kar presega zakonsko določen cenzus. Iz tega razloga je tožena stranka v izpodbijani odločbi pravilno ugotovila, da je bila tožeči stranki neupravičeno dodeljena BPP in da je ta dolžna povrniti stroške te neupravičeno pridobljene BPP.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - nedovoljena raba kmetijskega zemljišča - nenamenska raba - reklamni pano
Ob nesporni ugotovitvi, da gre pri parceli za kmetijsko zemljišče, predstavlja postavitev železne konstrukcije za nameščanje reklamnih panojev na tem zemljišču uporabo, ki ni v skladu z njegovim namenom. Železna konstrukcija ni uvrščena med objekte, ki jih je dopustno postaviti na kmetijskem zemljišču, tudi ni namenjena kmetijski dejavnosti, zato je zahteva, da se odstrani, upravičena.
ZENU člen 81, 81/1, 81/6, 86, 86-6, 87, 87/3, 87/7, 93, 95. SZ-1 člen 48, 48/2, 4.
kataster stavb - vpis stavbe v kataster stavb - evidentiranje sprememb v katastru stavb - upravnik večstanovanjske stavbe - pooblastila upravnika - upravnik kot zastopnik etažnih lastnikov - soglasje vseh etažnih lastnikov - elaborat
Iz tretjega odstavka 87. člena ZEN izhaja, da na obravnavi geodetsko podjetje seznani lastnike dela stavbe, katerega podatek se spreminja (v primeru skupnih delov stavbe so to vsi lastniki posebnih delov), z vsebino spremembe, s primerjavo poteka v elaboratu spremembe podatkov katastra stavb in v naravi. V obravnavani zadevi seznanitev lastnikov ni bila opravljena, iz zapisnika pa tudi ne izhaja vsebina spremembe (staro, novo stanje), tako da sodišče ne more preizkusiti, ali je v zadevi glede na 93. člen ZEN obstajala podlaga za ugotovitev spremembe - vpis novega dela stavbe.
Iz elaborata mora izhajati ugotovljena sprememba dejanske rabe, ki pomeni nov del stavbe, glede na prejšnje stanje, ko novega dela stavbe ni bilo. Sprememba mora izhajati tudi iz izreka odločbe, kot izhaja iz petega odstavka 95. člena ZEN.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja
Podlaga za izrek inšpekcijskega ukrepa zaradi nelegalne gradnje je le ugotovitev, da se gradnja oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo oziroma so izvedena brez njega.
ZGas člen 13, 13/2, 13/5. ZUP člen 9, 213. Pravilnik o strokovnih izpitih poklicnih gasilcev (2000) člen 8a, 8b.
inšpekcijski postopek - poklicni gasilci - poveljnik - izpolnjevanje pogojev - kršitev pravice do izjave - izrek odločbe
Do navedenih listin bi se moral, upoštevajoč načelo kontradiktornosti, opredeliti pred izdajo izpodbijane odločbe že prvostopenjski organ. Zato so utemeljeni tožnikovi ugovori, da zaradi storjenih kršitev pravil v postopku tudi dejansko stanje ni bilo popolno ugotovljeno, saj se v postopku niso izvajali dokazi glede tožnikovih dolgoletnih izkušenj in pridobljenih znanj.
Po presoji sodišča ni mogoče slediti obrazložitvi izpodbijane odločitve, iz katere je razumeti, da mora poklicni gasilec, ki kot operativni vodja ali poveljnik vodi operativno delo v poklicni gasilski enoti najvišje kategorije in izpolnjuje pogoje, ki so zanj predpisani v petem odstavku 13. člena ZGas, izpolnjevati tudi pogoje, ki so za poklicnega gasilca predpisani v drugem odstavku 13. člena ZGas (izobraževanje v gasilski šoli po programu za poklicne gasilce in oprava predpisanega strokovnega izpita). Po presoji sodišča iz zakonskih določb 13. člena ZGas navedeno ne izhaja. Za poveljnika ali operativnega vodjo v poklicni gasilski enoti najvišje kategorije so določeni pogoji v petem odstavku 13. člena ZGas, zaradi česar je v postopku treba ugotoviti, ali tožnik izpolnjuje pogoje, ki so določeni v tem odstavku.
davčna izvršba - pritožba zoper sklep o davčni izvršbi - izpodbijanje izvršilnega naslova
S pritožbo zoper sklep o davčni izvršbi se skladno s sedmim odstavkom 157. člena ZDavP-2 lahko uveljavljajo zgolj ugovori, ki se nanašajo na izvršbo, in z njo ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova, v obravnavanem primeru odločbe o odmeri davka po 68. a členu ZDavP-2. Kot pravilno navede pritožbeni organ, so skladno z določbami ZDavP-2 zoper odmerno odločbo stranki zagotovljena pravna sredstva in nato sodno varstvo v upravnem sporu. Iz istega razloga tožnik ugovorov, s katerimi uveljavlja nezakonitost odmerne odločbe tudi ne more z uspehom uveljavljati v upravnem sporu, katerega predmet je presoja pravilnosti in nezakonitosti sklepa o davčni izvršbi.