• Najdi
  • <<
  • <
  • 11
  • od 11
  • 201.
    UPRS Sodba I U 839/2017-9
    6.3.2018
    UP00011412
    ZUP člen 113, 118.
    promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - stroški upravnega postopka - stroški pritožbenega postopka
    Stroški za pravno zastopanje nedvomno sodijo med stroške upravnega postopka iz prvega odstavka 113. člena ZUP. Po drugem odstavku 113. člena ZUP gredo stroški v breme organa le tedaj, če se je postopek začel po uradni dolžnosti, pa se je za stranko končal ugodno. Za tak primer pa v tej zadevi ne gre. Postopek se je namreč nedvomno začel na tožničino zahtevo, ZUP pa ne določa obveznosti organa, da stranki zaradi spremenjene odločitve (sprejete na podlagi pritožbe) povrne stroške postopka. Tretji odstavek 113. člena ZUP sicer določa, da kadar povzroči kakšen udeleženec stroške v postopku po svoji krivdi ali nagajivosti, jih, ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena, krije sam, vendar pa organ ni udeleženec postopka.

    Pravilo, da se v primeru, če se postopek začne na zahtevo stranke, stroški odmerijo v breme stranke, ki je postopek začela, velja tudi, kadar stroške odmerja drugostopni organ.
  • 202.
    UPRS Sodba I U 1069/2017-10
    6.3.2018
    UP00014656
    ZCes-1 člen 100.
    prometni režim - uporaba parkirišča - način uporabe nepremičnine - pravica do doma - dostop do nepremičnine
    Osebe, ki v nepremičnini opravljajo dejavnost niso v enakem položaju kot osebe, ki v nepremičnini stanujejo. Dom in prostor, v katerem se opravlja dejavnost, sta po namenu različni nepremičnini.

    Na območju, kjer sta promet in parkiranje omejena, je za zagotavljanje kakovosti življenja oziroma bivanja stanovalcev nujno potrebno zagotoviti parkiranje stanovalcem tega območja. Zato je v primeru, ko na tem območju primanjkuje parkirnih mest, potrebno dati prednost stanovalcem pred tistimi, ki opravljajo dejavnost.
  • 203.
    UPRS Sklep III U 153/2017-20
    2.3.2018
    UP00024833
    ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja člen 5.
    gospodarska javna služba - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe - akt poslovanja občine
    Cene izvajanja storitev javne službe določa občina, izvajalec pa je predlagatelj cen na podlagi elaborata, ki je strokovna podlaga za odločanje občine. Javni interes namreč je, da se gospodarska javna služba izvaja v korist vseh prebivalcev na določenem območju, občina pa je dolžna poskrbeti, da so storitve pod enakimi pogoji dostopne vsem njenim občanom. Za uresničitev tega interesa so ji zato s predpisi dana pooblastila za delovanje v razmerju do izvajalca javne službe, med drugim tudi, da ima kot nosilec oblasti pooblastilo, da oblikuje ceno izvajanja obvezne občinske gospodarske javne službe s ciljem uresničevanja javnih koristi.

    S Sklepom se namreč ne odloča (in tudi ne posega) o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke, niti ne ureja razmerja med tožečo in toženo stranko, kot to zatrjuje tožeča stranka. Gre za akt, ki ga je tožena stranka sprejela kot zavezanec za zagotovitev javnih dobrin, torej sprejela v svoji izvirni pristojnosti. Podlaga za sprejem Sklepa je Uredba, ki je abstraktni akt in določa metodologijo ter kriterije za oblikovanje cene, medtem ko je Sklep, s katerim je tožena stranka določila cene oskrbe s pitno vodo ter za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, konkretni akt poslovanja in torej ni upravni akt v smislu 2. člena ZUS-1.
  • 204.
    UPRS Sodba III U 161/2016-9
    2.3.2018
    UP00020264
    ZSV člen 74. Pravilnik o napredovanju strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev na področju socialnega varstva v nazive (2000) člen 10, 18, 19, 19/3. ZUP člen 214.
    javni uslužbenec - napredovanje v naziv - pogoji za napredovanje - poziv k dopolnitvi predloga - obrazložitev odločbe

    Če je predlog za napredovanje nepopoln, ker ne vsebuje vseh dokazil, določenih s Pravilnikom o napredovanju strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev na področju socialnega varstva v nazive, torej tudi dokazil o izpolnjevanju posameznih pogojev za napredovanje, je komisija dolžna, predlagatelja pozvati, naj predlog v roku petnajstih dni dopolni. Glede na predpisano ureditev mora komisija tako ravnati tudi, ko se predlogu sicer priložena dokazila ne nanašajo na posamezne s Pravilnikom določene pogoje za napredovanje.

  • 205.
    UPRS Sodba III U 102/2017-10
    2.3.2018
    UP00024850
    ZUP člen 275, 275/1, 277, 279, 279/1, 279/1-5, 280, 280/1.
    parcelacija - odprava odločbe po nadzorstveni pravici - zakonski rok za izdajo odločbe - ničnost odločbe - ničnostni razlogi - nedovoljeno ravnanje - izpolnjevanje pogojev za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici - odprava ali razveljavitev upravne odločbe po nadzorstveni pravici - zavrženje zahteve za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici
    Sodišče soglaša z ugotovitvijo tožene stranke, da tožnikova zahteva za odpravo Odločbe GURS po nadzorstveni pravici ne more biti predmet obravnave zato, ker je prepozna. Po določbi 277. člena ZUP se odločba o odpravi po drugem odstavku 274. člena tega zakona (očitna kršitev materialnega predpisa, na kar se sklicuje tožnik) lahko izda v roku enega leta od dneva, ko je bila odločba izdana in vročena.

    Sodišče pritrjuje tudi odločitvi tožene stranke, da tožnik v zahtevi za izrek ničnosti Odločbe GURS ni izkazal, da bi bila ta izdana kot posledica prisiljenja, izsiljevanja, posebnega primera izsiljevanja, pritiska ali drugega nedovoljenega dejanja (5. točka prvega odstavka 279. člena ZUP).
  • 206.
    UPRS Sodba III U 23/2017-10
    2.3.2018
    UP00024364
    ZTuj-2 člen 37, 37/1, 37/2, 37/4, 55, 55/1, 55/1-6.
    enotno dovoljenje za prebivanje in delo - odločanje po prostem preudarku - domneva nepodrejanja pravnemu redu republike slovenije
    Z določbo prvega odstavka 37. člena ZTuj-2 je zakonodajalec toženi stranki, kot pristojnemu organu (86. člen ZTuj-2) podelil diskrecijsko pooblastilo za odločanje po prostem preudarku. Tožena stranka lahko izda dovoljenje za začasno prebivanje tujcu, ki želi prebivati v Republiki Sloveniji zaradi zaposlitve ali dela, če so kumulativno izpolnjeni vsi z zakonom predpisani pogoji in ne obstajajo razlogi za zavrnitev iz 55. člena ZTuj-2. Navedeno pomeni, da tožena stranka v tovrstnih primerih odloča po prostem preudarku, kar nenazadnje opredeljuje posledično tudi obseg sodne kontrole sodišča v upravnem sporu, kakor je opredeljen z določbo tretjega odstavka 40. člena ZUS-1. Na podlagi te določbe sodišče preveri zgolj to, ali je upravni akt nezakonit, ker so bile prekoračene meje prostega preudarka ter ali je prosti preudarek uporabljen na način, ki ne ustreza namenu, za katerega je določen.
  • 207.
    UPRS Sklep II U 48/2018-8
    2.3.2018
    UP00010562
    ZZ člen 32, 37.
    javni zavod - imenovanje direktorja javnega zavoda - sodno varstvo - pravni interes
    Neizbrani kandidat lahko sodno varstvo uveljavlja le, če je bil izbran drug prijavitelj. To pomeni, da v primeru, ko ni bil izbran nihče, sodnega varstva ni. To izhaja tudi iz 37. člena ZZ, ki za primer, ko ni bil izbran nihče, ne določa sodnega varstva, ampak le ponovitev razpisa.

    Odločitev, da se ne izbere nihče, ne pomeni odločitve o tožnikovi pravici ali pravni koristi, kar pomeni, da predmetnega sklepa ni mogoče izpodbijati v upravnem sporu. Ker v tej zadevi ne gre za odločitev o tožnikovi pravici ali pravni koristi, so neupoštevne tožbene navedbe o nezadostni obrazloženosti sklepa, saj gre pri tem za procesno pravico, ki se lahko uveljavlja, kadar se odloča o pravicah, obveznostih oziroma pravnih koristih. Če ne gre za tak primer, tudi te procesne kršitve ni mogoče uveljavljati.
  • 208.
    UPRS Sodba III U 191/2017-13
    2.3.2018
    UP00020268
    ZZDej člen 3. ZUP člen 214.
    dovoljenje za opravljanje dejavnosti - pogoji za opravljanje dejavnosti - obrazložitev odločbe
    Tožena stranka ni pojasnila, zakaj je specializacija iz klinične fiziologije, glede na stališče ZZS, nujni pogoj za opravljanje zdravstvene dejavnosti na področju hiperbarične medicine. Tožena stranka je le ugotovila, da nosilec dejavnosti tožeče stranke nima specializacije s tega področja in da zato ne izpolnjuje pogojev za izvajanje zdravstvene dejavnosti hiperbarične medicine, ne da bi se opredelila do njegovih dokazil o usposabljanju in delu na tem področju. Razumljivo je, da tožena stranka, kot upravni organ, nima potrebnih znanj, da bi sama ocenjevala, ali tožeča stranka izpolnjuje pogoje za opravljanje zdravstvene dejavnosti na področju hiperbarične medicine, vendar pa to ne pomeni, da se sme zadovoljiti le s stališčem, ki ga je pri ZZS pridobila že v letu 2015.
  • 209.
    UPRS Sodba I U 445/2018-13
    2.3.2018
    UP00010872
    Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 2, 2/n, 28, 28/1, 28/2. ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/2. ZTuj-2 člen 68, 68/1. ZUS-1 člen 32, 32/1, 32/2.
    pridržanje za namen predaje - nevarnost pobega - nezakonito prehajanje mej - začasna odredba
    Ob upoštevanju določb 84. člena ZMZ-1 in drugega odstavka 28. člena Uredbe Dublin III mora biti za sprejem odločitve, da se prosilcu omeji gibanje na Center za tujce, ugotovljeno, da obstoji znatna nevarnost, da bo prosilec pobegnil. Tožnikovo nezakonito prehajanje državnih mej po povsem ustaljeni sodni praksi tako naslovnega sodišča, kot Vrhovnega sodišča RS, sama po sebi ne more pomeniti razloga za znatno nevarnost pobega. Tak način prehajanja mej je namreč za prosilce za mednarodno zaščito, ki so praviloma begunci, prej pričakovan in običajen kot izjemna okoliščina, na katero bi bilo mogoče opreti sklepanje na nevarnost pobega.
  • 210.
    UPRS Sodba III U 312/2016-8
    2.3.2018
    UP00024840
    ZDavP-2 člen 111, 111/1, 111/2, 111/3.
    začasno zavarovanje - zavarovanje izpolnitve in plačila davčne obveznosti - prepoved izplačila - davčna obveznost - standard verjetnosti - dokazovanje s stopnjo verjetnosti - prepoved razpolaganja
    Ključni pogoj za zavarovanje je pričakovana davčna obveznost in njena višina, kar pomeni, da mora biti ob izdaji sklepa zgolj verjetno izkazan tako obstoj davčne obveznosti, katere izpolnitev se zavaruje, kakor tudi višina te obveznosti.

    Za zavarovanje po drugem odstavku 111. člena ZDavP-2 zadošča pričakovana in s tem verjetna davčna obveznost, kar pomeni, da so razlogi za obstoj davčne obveznosti močnejši od razlogov, ki bi govorili proti in da zato pri ugotavljanju njene višine ni treba upoštevati ter presojati vseh razpoložljivih podatkov in s tem že ugotavljati njene končne višine.
  • 211.
    UPRS Sklep I U 1771/2016-14
    1.3.2018
    UP00013863
    ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
    upravni spor - tožba v upravnem sporu - pravni interes - v drugem sodnem postopku odpravljena upravna odločba - zavrženje tožbe
    S tem, ko je bila navedena prvostopenjska odločba odpravljena, je nastal položaj, kot da sploh (še) ne bi bila izdana, postopek pa se je vrnil v stanje pred njeno izdajo. Ker so bile z odpravo odločbe odpravljene tudi pravne posledice, ki so iz nje nastale, tožniki s tožbo, s katero tudi sami zahtevajo odpravo navedene odločbe, v tem primeru očitno ne morejo več izboljšati svojega pravnega položaja.
  • 212.
    UPRS Sodba in sklep I U 1813/2016-15
    1.3.2018
    UP00012979
    ZPNačrt člen 79, 79/7, 80.
    komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - priklop na javno kanalizacijsko omrežje - nova priključitev lastnika obstoječega objekta - izboljšanje opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo - odmera komunalnega prispevka lastniku obstoječega objekta - nova priključitev
    Iz ZPNačrt izhaja, da je priklop na komunalno (v obravnavani zadevi kanalizacijsko) omrežje vedno pogojen s plačilom komunalnega prispevka, zato je treba šteti, da je za zakonito odmero komunalnega prispevka odločilen trenutek, ko se zavezanec (lahko) zakonito priklopi na to omrežje. Ta trenutek nastopi tedaj, ko zavezanec za priklop izpolni vse predpisane pogoje in ko je ta priklop tudi dejansko izvršen.
  • 213.
    UPRS Sodba in sklep I U 446/2018-13
    1.3.2018
    UP00014650
    Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/2. ZMZ-1 člen 84, 84/1. ZTuj-2 člen 68, 68/1, 68/1-5.
    mednarodna zaščita - pridržanje prosilca za namen predaje odgovorni državi članici - znatna nevarnost za pobeg - okoliščine, ki kažejo na begosumnost - nedovoljeni prestop čez državno mejo
    ZTuj-2 je glede definicije nevarnosti pobega dovolj predvidljiv in merljiv in so kriteriji za nevarnost pobega po mnenju sodišča povsem primerni tudi, ko gre za presojo nevarnosti pobega prosilca za azil in ne le za nevarnost pobega tujca, ki nima takega statusa.
  • 214.
    UPRS Sodba in sklep I U 444/2018-13
    1.3.2018
    UP00012716
    ZMZ-1 člen 84. ZTuj-2 člen 68. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 2, 2/1, 3, 28.
    mednarodna zaščita - omejitev gibanja - pridržanje za namen predaje - Dublinska uredba III - načelo sorazmernosti - begosumnost
    Na tožnikovo begosumnost kažejo okoliščine, v katerih je zaprosil za mednarodno zaščito in tožnikova dejanja in navedbe v postopku, iz katerih izhaja, da je tožnik pred prihodom v Slovenijo po podatkih Eurodac, ki se nahajajo v spisih, že zaprosil za mednarodno zaščito, in sicer v Italiji, kjer pa ni počakal na zaključek postopka, temveč je nadaljeval pot proti Nemčiji, pri tem pa tudi nezakonito prehajal meje držav članic (Italija, Slovenija, Avstrija). Tožnik je v postopku pred pristojnim organom tudi zamolčal, da je pred tem že vložil prošnjo za mednarodno zaščito v Italiji. Tožnikova ciljna država pa je ves čas Nemčija, kjer navaja, da ima družino.
  • 215.
    UPRS Sodba I U 168/2017-18
    1.3.2018
    UP00010871
    ZON člen 81, 81/1, 81/2. Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (2004) člen 5, 7, 7/1, 7/1-7, 7a. Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst člen 16, 16/1.
    akt izdan v obliki predpisa - varstvo okolja - ohranjanje biotske raznovrstnosti - ogrožena živalska vrsta - divja žival
    V obrazložitvi se toženka sklicuje na raziskavo javnega mnenja in več drugih virov, iz katerih povzema, da je odnos splošne javnosti in lovcev do velikih zveri, konkretno volkov, pretežno pozitiven, “deloma negativen“ pa naj bi bil odnos “rejcev“, ki „izražajo veliko nezadovoljstvo“ in dela kmetijske stroke. Vendar pa po presoji sodišča nobene od teh kategorij ni mogoče same po sebi (npr. zaradi splošno znane številčnosti ali družbenega vpliva), brez navedbe nadaljnjih razlogov, enačiti z “javnostjo“ oziroma njenega odnosa do volkov enačiti z njihovo družbeno sprejemljivostjo, posebno ker toženka sama navaja, da je odnos splošne javnosti do velikih zveri pozitiven. Drugih konkretnih razlogov, iz katerih bi izhajal negativen odnos pomembnega dela javnosti do volkov oziroma drug problem njihove družbene sprejemljivosti, toženka ne navaja.
  • 216.
    UPRS Sodba I U 1654/2017-29
    1.3.2018
    UP00013873
    ZDen člen 32. ZUP člen 279, 279/1, 279/1-3.
    denacionalizacija - ničnost odločbe - aktivna legitimacija za vložitev predloga - ničnostni razlogi - ovire za vrnitev nepremičnine v naravi - zazidano stavbno zemljišče - zemljišče kot funkcionalno zemljišče
    Po ZDen se podržavljena zazidana stavbna zemljišča (obstoječe gradbene parcele) ne vračajo, razen če je na njih zgrajen trajni objekt v lasti upravičenca. Ta določba pa ne pomeni le tega, da se denacionalizacijskim upravičencem ne vračajo objekti, ki jim niso bili podržavljeni, temveč predvsem tudi, da se jim ne vračajo podržavljena zazidana stavbna zemljišča, ki so s takimi objekti neločljivo povezana.

    Zgolj zato, ker ob gradnji stanovanjske stavbe, oziroma kasneje ob nakupu dodatnega zemljišča, to zemljišče ni formalno (to je z upravno odločbo) odmerjeno kot funkcionalno zemljišče, še ne pomeni, da tega ni mogoče ugotoviti naknadno.
  • 217.
    UPRS Sodba I U 845/2017-8
    1.3.2018
    UP00012987
    ZKZ člen 55, 59, 63, 63/4.
    komasacija - nova razdelitev zemljišč - vrednotenje zemljišča
    Tožnik pred izdajo izpodbijane odločbe ni objektiviziral svojega nasprotovanja vrednotenju zemljišč najmanj na način, iz katerega bi bilo razvidno, vrednotenje katerega zemljišča ni pravilno. Zgolj pavšalna navedba, da ni pravilno vrednotenje parcel, ki ležijo v dveh vrednostnih razredih in predlog, naj se slabše zemljišče enakomerno porazdeli med vse udeležence na tabli, za dokazovanje nepravilnega vrednotenja zemljišč, ki izhaja iz elaborata vrednotenja zemljišč, ne zadostuje, kar je pravilno pojasnil drugostopenjski organ, še posebej ob dejstvu, ko tožnik ugovorov na razgrnjen elaborat vrednotenja zemljišč ni podal, torej je tožnik glede na četrti odstavek 63. člena ZKZ z uveljavljanjem dejstva nepravilnega vrednotenja prekludiran, kar je pravilno pojasnil drugostopenjski organ.
  • <<
  • <
  • 11
  • od 11