• Najdi
  • <<
  • <
  • 2
  • od 11
  • >
  • >>
  • 21.
    UPRS Sodba II U 15/2018-23
    27.3.2018
    UP00010414
    ZSS člen 18, 28. ZUS-1 člen 40.
    sodnik - imenovanje na sodniško mesto - imenovanje v višji sodniški naziv - prosti preudarek
    Z vidika pravice do učinkovitega sodnega varstva za neizbrane kandidate je ključno, da jim je zagotovljeno sodno varstvo zoper odločitev o izbiri. Iz obrazložitve odločbe pa mora izhajati, da predlagani kandidat izpolnjuje vse zakonske pogoje in kriterije za opravljanje sodniške funkcije, razvidni pa morajo biti tudi vsebinski razlogi, ki utemeljujejo izbiro tega kandidata. Zato je tudi sodna presoja v takih postopkih zadržana in usmerjena v presojo pravilnosti postopka, na izpolnjevanje pogojev za sodniško službo in kriterijev iz 28. člena ZSS ter ustreznost obrazložitve, pri čemer pa presoja ne more posegati v tisti del odločitve, ki sodi v polje lastne presoje Sodnega sveta.
  • 22.
    UPRS Sodba I U 1649/2017-53
    27.3.2018
    UP00014660
    ZDen člen 32, 32/2. ZUP člen 279, 279/1, 280, 280/1.
    denacionalizacija - podržavljeno stavbno zemljišče - funkcionalno zemljišče k stavbi - odločba o denacionalizaciji - ničnost odločbe - neizvršljivost odločbe
    Aktivno legitimacijo za uveljavljanje ničnosti imajo tiste osebe, ki izkazujejo pravovarstveno potrebo - z uveljavljanjem pravnega sredstva bi se jim njihov pravni položaj izboljšal. Predlagatelja, ki uveljavljata, da je sporna nepremičnina funkcionalno zemljišče k njuni stanovanjski stavbi, sta tak pravni interes izkazala.

    Zaključka, da gre za funkcionalno zemljišče, ni mogoče utemeljiti z navedbami iz pogodb ter s tem, da površina konkretnega funkcionalnega zemljišča ne presega limita za gradbeno parcelo po določbah tedanjega PUP-a. Tudi to, v kakšen namen se zemljišče uporablja, ni odločilno dejstvo. Bistveno je, ali je bilo neko zemljišče v času izdaje odločbe o denacionalizaciji dejansko funkcionalno zemljišče k objektu, ki ni bil v lasti upravičenca. Po vseh predpisih, ki so funkcionalno zemljišče definirali, pa je bilo to tisto zemljišče, ki je bilo kot takšno bodisi določeno v ustreznem pravnem aktu, bodisi je bilo dejansko potrebno za redno rabo objekta.

    Če obravnavano zemljišče kot funkcionalno zemljišče v tem primeru še ni bilo formalno odmerjeno, mora toženka ugotoviti, katero zemljišče je bilo v času izdaje odločbe o denacionalizaciji potrebno za redno rabo objekta.
  • 23.
    UPRS Sodba I U 1207/2017-12
    27.3.2018
    UP00014588
    ZDDV-1 člen 9, 46, 79. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 131, 138.
    davek na dodano vrednost (DDV) - pravica do oprostitve plačila ddv - dobava blaga - prevoz blaga - dokazno breme - CMR
    Glede oprostitev dobave blaga znotraj EU je sodna praksa SEU jasna in iz nje izhaja obveznost prodajalca (dobavitelja), da dokaže, da je blago fizično zapustilo ozemlje države članice dobave. Gre za ustaljeno sodno prakso SEU, po kateri se oprostitev blaga zunaj Skupnosti uporabi le, če je bila lastninska pravica na tem blagu prenesena na kupca in če je prodajalec dokazal, da je bilo to blago odposlano ali odpeljano v drugo državo članico in da je po odpravi ali prevozu fizično zapustilo ozemlje države članice dobave . To pomeni, da je na dobavitelju dolžnost, da verodostojno dokaže, da so izpolnjeni pogoji za oprostitev pod pogoji, ki jih določa država članica.
  • 24.
    UPRS Sodba I U 493/2018-6
    27.3.2018
    UP00011022
    ZBPP člen 24, 24/1, 24/1-1, 24/3. ZUP člen 144, 144/3.
    brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva - skrajšani ugotovitveni postopek - načelo zaslišanja strank
    Organ za BPP je, upoštevajoč vsebino poziva, pravilno ocenil, da pri sestavi odgovora na poziv ne gre za zahtevno pravno opravilo, ki ga tožnica ne bi zmogla sama. Pravilno je sklepal, da predstavlja odgovor na poziv enostavni dopis s priloženimi zahtevanimi listinami in podatki, ki jih lahko tožnica sama posreduje ali neposredno dostavi sodišču. Pri odgovoru na poziv sodišča torej ne gre za zapleteno, zahtevnejšo vlogo, ki jo je potrebno podati na sodišče in za kar bi tožnica potrebovala pravno pomoč. To pa pomeni, da gre za očitno nerazumno zadevo v smislu tretjega odstavka 24. člena ZBPP ter je zato organ za BPP tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči utemeljeno zavrnil.
  • 25.
    UPRS Sklep I U 2237/2017-7
    27.3.2018
    UP00015603
    ZDSS-1 člen 7, 7/1. ZPP člen 23, 23/1.
    upravni spor - plačilo pravic družinskega pomočnika - stvarna pristojnost
    Upoštevaje vsebino tožbenih navedb (tožba zaradi prispevka k plačilu družinskega pomočnika) in vsebino tožbenega zahtevka je Upravno sodišče Republike Slovenije mnenja, da v obravnavani zadevi ni stvarno pristojno.
  • 26.
    UPRS Sodba I U 1414/2017-25
    27.3.2018
    UP00012446
    ZBan-2 člen 94, 95, 96, 278, 344, 345.
    nadzorni svet - banka - bančni depozit - posojilna pogodba - odprava kršitev - nova dejstva
    Depozit je čeprav ima dejansko vse elemente posojila, v zakonu obravnavan specialno, z namenom zaščite nepoučenih vlagateljev pred prekomernim prevzemanjem tveganj. Zaščita se udejanja z omejitvijo dejavnosti sprejemanja depozitov/posojil od nepoučene javnosti (95. in 96. člen ZBan-2), delovanje bank in hranilnic je podvrženo strogim pravilom glede likvidnosti in kapitalske ustreznosti, so pod nadzorom nacionalnih nadzornih organov, dodatno varnost tako zbranim sredstvom pa zagotavljajo še pravila v zvezi z zajamčenimi vlogami v okviru jamstva za depozite pri bankah in hranilnicah. Stališče, da je kot depozit po določbah ZBan-2 v povezavi z določbami ZOR oziroma OZ mogoče opredeliti le pogodbe, ki jih sklepa banka, je brez podlage v določbah 94. člena in v nasprotju s prepovedjo sprejemanja depozitov ali drugih vračljivih sredstev iz prvega odstavka 96. člena ZBan-2.
  • 27.
    UPRS Sodba I U 1206/2017-9
    27.3.2018
    UP00012639
    Pravilnik o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti člen 4, 4/12, 14, 14/14.
    javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - raziskovalna dejavnost - razpisni pogoj - razpisni pogoji za prijavitelja
    Nosilci raziskovalnih programov so matične raziskovalne organizacije ali pa samostojne raziskovalne organizacije, kot izhaja iz odločbe ARRS o izvajanju javne službe na področju raziskovalne in razvojne dejavnosti. Gre za zakonski okvir in posredno za podzakonski okvir predmetnega Javnega razpisa. Podatek o statusu matične raziskovalne organizacije tako ne izhaja iz Pravilnika, temveč iz uradnih javnih evidenc ARRS. Vpis v te evidence izvede ARRS po predpisanem postopku, na podlagi odločbe o izvajanju te javne službe. Tudi po presoji sodišča je pogoj za „prijavitelja“ na predmetni Javni razpis, da ima status matične raziskovalne organizacije, kar izhaja iz vsebine Javnega razpisa, razpisne dokumentacije in ne nazadnje tudi iz odgovorov na vprašanja v zvezi z Javnim razpisom, ki so objavljena na spletnih straneh Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, s katerimi je bil tožnik seznanjen.
  • 28.
    UPRS Sodba I U 1645/2017-13
    27.3.2018
    UP00014917
    ZUP člen 180a, 235, 240, 246, 246/1.
    izdaja potrdila - vsebina potrdila - zahteva za spremembo potrdila - davčni register
    Tožena stranka bi morala tožnikovo ponovno pritožbo zaradi delne zavrnitve zahteve za izdajo potrdila, glede na njeno vsebino, obravnavati kot zahtevo za spremembo potrdila – izpis podatkov iz davčnega registra in o njej meritorno odločiti v skladu z določbo četrtega odstavka 180a. člena ZUP, in sicer bodisi izdati spremenjeno potrdil, ali pa izdati odločbo, s katero bi zavrnila zahtevo za spremembo potrdila.
  • 29.
    UPRS Sodba I U 1246/2016-22
    27.3.2018
    UP00012450
    ZSS člen 29, 32, 32/1, 32/1-4, 34a.
    napredovanje sodnika - hitrejše napredovanje - pogoji za hitrejše napredovanje - mnenje personalnega sveta - nadpovprečne delovne sposobnosti
    Sodni svet ima glede na svoja ustavna in zakonska pooblastila pri odločanju določeno polje proste presoje pri uporabi vsebinskih kriterijev iz 29. člena ZSS. Zato lahko tudi strožje presoja posamezne kriterije oziroma odloči, kateri kriteriji ocenjevanja so pomembnejši oziroma imajo večjo težo z vidika zahtev sodniškega dela. Vse to posledično zamejuje obseg sodne kontrole v upravnem sporu, v katerem se presoja v vsebinskem smislu omeji na vprašanje, ali so bili kriteriji iz 29. člena ZSS uporabljeni na način, ki je primeroma naveden pri posameznem kriteriju in ali je na tej podlagi odločitev mogoče sprejeti kot razumno in zato zakonito.

    Stališče tožene stranke, da mora biti za hitrjše napredovanje izkazana strokovna nadpovprečnost, ki mora nedvoumno izhajati že iz ocene sodniške službe, ni nerazumna, ampak je odraz pooblastil, ki jih ima Sodni svet kot organ z vplivom na kadrovsko politiko v sodstvu. Odločitev, da sodnik izpolnjuje pogoje za hitrejše napredovanje, je tako tudi po mnenju sodišča lahko sprejeta le v primeru, ko njegovo delo odstopa od povprečja dela primerljivega sodnika, ko torej celota sodnikovega dela tako po kvaliteti kot kvantiteti izstopa od povprečja.
  • 30.
    UPRS Sklep I U 596/2018-5
    27.3.2018
    UP00014428
    ZIS člen 107a, 107a/1.
    igre na srečo - omejitev dostopa do spletne strani - ponudnik dostopa do interneta - primernost in sorazmernost ukrepa
    Po presoji sodišča sta tudi v predlogu predlagana obseg omejitve dostopa do spletne strani (omejitev dostopa do spletne strani ..., na kateri zavezanec prireja igre na srečo) in način izvršitve (omejitev dostopa do predmetne spletne strani s preusmeritvijo na drugo spletno stran na način, da se na DNS strežnikih, ki jih ima ponudnik storitev informacijske družbe v lasti ali v upravljanju, onemogoči pretvorba tekstovnega spletnega naslova ... v pravi IP naslov tako, da vrne IP naslov spletne strani ...) podana ob upoštevanju načela sorazmernosti in v okviru tehničnih možnosti, saj je predlagatelj predlagana obseg omejitve in način izvršitve utemeljil z upoštevanjem okoliščin, ki jih določa ZIS v spredaj citirani določbi (da je predlagani obseg nujno potreben in da je način izvršitve za nasprotno stranko kot ponudnika storitev informacijske družbe najmanj obremenjujoč in z najmanj stranskimi učinki).
  • 31.
    UPRS Sklep I U 556/2018-9
    27.3.2018
    UP00011025
    ZMZ-1 člen 50, 50/2, 50/2-2. ZUS-1 člen 36, 36/1.
    mednarodna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes za tožbo v upravnem sporu - zavrženje tožbe
    Čeprav ZMZ-1 tega izrecno ne ureja, po mnenju sodišča samovoljna zapustitev azilnega doma - oziroma po analogiji tudi dijaškega doma, v katerem je mladoletni prosilec brez spremstva začasno nastanjen - v času po izdaji odločbe vpliva tudi na vodenje upravnega spora, ki teče na podlagi tožbe prosilca zoper izdano zavrnilno odločbo o prošnji. Tudi v tem primeru prosilčevo ravnanje kaže, da je prenehal njegov namen počakati na sodno odločitev, ki bi lahko bila v njegovo korist, s tem pa tudi, da izpodbijana zavrnilna odločba očitno ne posega več v njegovo pravico, ki jo je uveljavljal v prošnji za mednarodno zaščito.
  • 32.
    UPRS Sodba I U 2510/2017-8
    27.3.2018
    UP00014781
    ZCes-1 člen 5, 66, 78. Pravilnik o projektiranju cest (2005) člen 56.
    objekt za obveščanje in oglaševanje - soglasje za postavitev objekta za oglaševanje - poseg v varovalni pas državne ceste - državna cesta
    V zakonu ni podlage za to, da bi se izvedba del v varovalnem pasu državne ceste presojala zgolj po določbi 78. člena ZCes-1. Navedena zakonska določba posebej ureja obveščanje in oglaševanje ob državni cesti, vendar je ni mogoče razlagati neodvisno od splošne določbe 66. člena ZCes-1, ki določa širino varovalnega pasu in od Direkcije za infrastrukturo zahteva presojo tudi z vidika varovanja državne ceste. Tožnikovo stališče o uporabi zgolj specialne ureditve bi zato pomenilo, da bi se zanemaril osrednji namen VI. poglavja zakona, kamor sta uvrščeni obe prej navedeni določbi, ki je v varstvu cest in prometa na njih, kar pa ni sprejemljivo. Upoštevajoč sistemsko razlago zakona torej Direkcija za infrastrukturo izda soglasje za postavitev objekta za oglaševanje, če s predlaganim posegom v varovalni pas ceste niso prizadeti interesi varovanja ceste in prometa na njej.
  • 33.
    UPRS Sodba I U 525/2017-16
    27.3.2018
    UP00011659
    ZJN člen 9, 9/1-c, 9/3, 9/3-a. ZDSŽ člen 3, 3/4, 2, 2/3.
    javna naročila - ugotovitev statusa javnega naročnika - druga oseba javnega prava - dejavnost
    Kolikor tožnik v določenem delu opravlja tudi tržne dejavnosti, to ni razlog, da mu ne bi bilo treba upoštevati javno naročniške zakonodaje. Razširitev pravnega režima javnih naročil na tožnika tudi, ko posluje tržno, ne pomeni posega v pravico do svobodne gospodarske pobude, pač pa določitev načina uresničevanja te pravice. Del, ki ga v okviru splošne tožnikove dejavnosti zavzemajo dejavnosti, ki se opravljajo zaradi pridobitnega namena, za namene opredelitve tožnika kot osebe javnega prava nima pomena.
  • 34.
    UPRS Sodba I U 880/2017-15
    27.3.2018
    UP00011607
    ZKZ člen 20, 20/2, 23, 23/1. ZG člen 47, 47/10.
    promet z gozdovi - odobritev pravnega posla - predkupna pravica - predkupni upravičenec - pretežnostni kriterij - trenutek sklenitve pogodbe - pogoji za uveljavljanje predkupne pravice

    Iz določb ZKZ in OZ je zaključiti, da je določitev ene cene za vsa v prodajo ponujena zemljišča, tudi v primeru prodaje kmetijskih zemljišč in gozdov, dovoljena, torej v dispoziciji ponudnika.

    V primerih, ko se nepremičnine prodajajo kot "paket" (in so po kulturi kmetijsko zemljišče in gozd), je pravilno za ugotovitev materialne podlage (ZKZ ali ZG), ki bo odgovorila na vprašanje, kdo je prednostni upravičenec, poiskati navezno okoliščino, ki utemeljuje uporabljeno pravno podlago za določitev vrstnega reda predkupnih upravičencev. Pretežnostni kriterij prodajanih zemljišč (kriterij glede na obseg v prodajo ponujenih zemljišč) je v sodno upravni praksi uveljavljen kriterij in ga je organ v obravnavanem primeru pravilno uporabil.

  • 35.
    UPRS Sklep I U 290/2018-8
    27.3.2018
    UP00012125
    ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-2.
    upravni spor - rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
    Iz predloženih spisov je razvidno, da je bila odločba drugostopnega organa, s katero je bil postopek zaključen, tožniku osebno vročena 6. 1. 2018. Naslednji dan, torej 7. 1. 2018, je začel teči tridesetdnevni rok za vložitev tožbe v upravnem sporu, ki se je iztekel v ponedeljek 5. 2. 2018. Iz podatkov na pisemski ovojnici pa je razvidno, da je tožnik tožbo priporočeno po pošti oddal šele 6. 2. 2018, torej po poteku zakonsko določenega roka.
  • 36.
    UPRS Sodba I U 853/2017-22
    27.3.2018
    UP00012541
    Uredba o izvedbi rednega letnega javnega razpisa za sofinanciranje ustvarjanja programskih vsebin medijev (2006) člen 12. Pravilnik o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa za izbiro kulturnih programov in kulturnih projektov (2010) člen 14.
    javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni pogoj - obrazložitev odločbe
    V obravnavani zadevi ne gre za to, da ni mogoče razbrati povezave med kriteriji razpisa in razlogi za zavrnitev, kar tožnik navaja. V obravnavani zadevi je končni predlog strokovne komisije podlaga za izdajo izpodbijane odločbe, iz katere je po povedanem jasno razvidno število doseženih točk, ki jih je projekt tožnika prejel v posameznih razpisnih merilih in tudi strokovna ocena projekta, ki jo je opravila strokovna komisija, ki je obvezen element končnega predloga komisije.

    Glede na ustaljeno sodno prakso ima toženka v zadevah javnih razpisov določena polja proste presoje v okviru primernosti strokovne presoje kriterijev, ki že po naravi stvari ne omogočajo izključno objektivnega vrednotenja. Iz ustaljene sodne prakse tudi izhaja, da se v upravnem sporu lahko presoja le skladnost javnega razpisa, njegove vsebine, pogojev, kriterijev oziroma meril z zakonom. Slednjega pa tožnik ne izpodbija. Sporno je število doseženih točk, ki pa so rezultat ocene strokovne komisije. V obravnavani zadevi pa je ocena posameznih članov komisije po posameznih kriterijih razvidna tudi iz ocenjevalnega zapisnika, ki je sestavni del upravnih spisov, iz izpodbijane odločbe pa izhajajo vsi potrebni podatki za preizkus, torej tudi njihov seštevek, ki predstavlja skupno oceno strokovne komisije. Strokovna komisija pa je podala tudi skupno vsebinsko obrazložitev tožnikovega projekta glede vsakega posameznega kriterija glede na doseženo število točk.
  • 37.
    UPRS Sodba in sklep I U 1914/2017-25
    27.3.2018
    UP00017100
    ZGos člen 12. Odlok o merilih za izdajo soglasij za obratovanje gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost v podaljšanem obratovalnem času v Mestni občini Novo mesto (2009) člen 2, 16.
    gostinstvo - obratovalni čas - podaljšani obratovalni čas - soglasje za obratovanje v podaljšanem delovnem času - pravica do sodelovanja v postopku
    V primeru izdaje soglasja za obratovalni čas gostinskega lokala gre za posebno obliko upravne odločbe, pri kateri upravni organ svojo odobritev vloge, ki jo poda gostinec, le potrdi s podpisom na obrazcu. Izdajo takšne odločbe brez obrazložitve, s katero se ugodi zahtevku stranke in na predpisanem obrazcu, omogočajo nekateri predpisi.

    Ker je predmetno področje stvar (primarnega) urejanja samoupravnih lokalnih skupnosti, v skladu z podzakonskim aktom ministra, ima tožena stranka glede iskanja ustreznega ravnotežja med nasprotujočimi interesi podjetnika in stanovalcev v bivalnem naselju določeno polje proste presoje, v katero sodišče poseže samo, če bi bila odločitev očitno nerazumna oziroma neuravnotežena.
  • 38.
    UPRS Sodba I U 936/2017-12
    27.3.2018
    UP00011608
    ZGO-1 člen 2, 2/7, 3, 68.
    gradbeno dovoljenje - zahteva za izrek ničnosti odločbe - odstranitev polovice dvojčka

    Iz ZGO-1 izhaja, da zakon loči oba zahtevka ter da gre zahtevek za gradnjo in zahtevek za odstranitev, oba za izdajo gradbenega dovoljenja. Oba zahtevka sta v dispoziciji investitorja in od njega je odvisno, kako jih bo uveljavljal, skupaj ali posamično.

  • 39.
    UPRS Sodba I U 266/2017-8
    27.3.2018
    UP00012176
    ZDavP-2 člen 93, 96.
    davčna izvršba - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - neplačane davčne obveznosti - vrstni red poplačila - tožbena novota
    Tožnica je v obdobju od 2009 do 2016 s plačili nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) zamujala. Zato se je s plačili v skladu s 93. členom ZDavP-2 pokrival najstarejši dolg, in sicer pripadajoče zamudne obresti, obračunane od nepravočasno plačanih glavnic v skladu s 96. členom ZDavP-2 in nato še glavnica.
  • 40.
    UPRS Sodba I U 2688/2017-11
    27.3.2018
    UP00012535
    ZDPN-2 člen 8. ZDavP-2 člen 73, 76.
    davek na promet nepremičnin - vrednost nepremičnine - tržna vrednost nepremičnine - obrnjeno dokazno breme
    Tožnik je v postopku sodeloval ter je tako imel možnost navajati relevantne podatke in za svoje trditve predložiti konkretna dokazila. Zato tudi v upravnem sporu ne more biti uspešen s posplošenim zatrjevanjem, da so primerljive tržne cene za 25% nižje. Izpodbijano odmero davčnega organa se da preizkusiti in izhaja iz po oceni sodišča tudi iz primerljivih nepremičnin, čemur tožnik posebej niti ne ugovarja. Po 76. členu ZDavP-2 je drugačna davčna osnova in njeno dokazovanje na strani tožnika, zato je tožnik tisti, ki bi moral v tem primeru izkazati, da primerljiva tržna cena ni pravilna in za to predložiti konkretna dokazila (obrnjeno dokazno breme).
  • <<
  • <
  • 2
  • od 11
  • >
  • >>