ZJN člen 9, 9/1-c, 9/3, 9/3-a. ZDSŽ člen 3, 3/4, 2, 2/3.
javna naročila - ugotovitev statusa javnega naročnika - druga oseba javnega prava - dejavnost
Kolikor tožnik v določenem delu opravlja tudi tržne dejavnosti, to ni razlog, da mu ne bi bilo treba upoštevati javno naročniške zakonodaje. Razširitev pravnega režima javnih naročil na tožnika tudi, ko posluje tržno, ne pomeni posega v pravico do svobodne gospodarske pobude, pač pa določitev načina uresničevanja te pravice. Del, ki ga v okviru splošne tožnikove dejavnosti zavzemajo dejavnosti, ki se opravljajo zaradi pridobitnega namena, za namene opredelitve tožnika kot osebe javnega prava nima pomena.
Ker tožnica pri tožbi ne vztraja, je sodišče na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZUS-1 postopek ustavilo, kot to izhaja iz I. točke izreka tega sklepa.
ZGos člen 12. Odlok o merilih za izdajo soglasij za obratovanje gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost v podaljšanem obratovalnem času v Mestni občini Novo mesto (2009) člen 2, 16.
gostinstvo - obratovalni čas - podaljšani obratovalni čas - soglasje za obratovanje v podaljšanem delovnem času - pravica do sodelovanja v postopku
V primeru izdaje soglasja za obratovalni čas gostinskega lokala gre za posebno obliko upravne odločbe, pri kateri upravni organ svojo odobritev vloge, ki jo poda gostinec, le potrdi s podpisom na obrazcu. Izdajo takšne odločbe brez obrazložitve, s katero se ugodi zahtevku stranke in na predpisanem obrazcu, omogočajo nekateri predpisi.
Ker je predmetno področje stvar (primarnega) urejanja samoupravnih lokalnih skupnosti, v skladu z podzakonskim aktom ministra, ima tožena stranka glede iskanja ustreznega ravnotežja med nasprotujočimi interesi podjetnika in stanovalcev v bivalnem naselju določeno polje proste presoje, v katero sodišče poseže samo, če bi bila odločitev očitno nerazumna oziroma neuravnotežena.
ZDDV-1 člen 9, 46, 79. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 131, 138.
davek na dodano vrednost (DDV) - pravica do oprostitve plačila ddv - dobava blaga - prevoz blaga - dokazno breme - CMR
Glede oprostitev dobave blaga znotraj EU je sodna praksa SEU jasna in iz nje izhaja obveznost prodajalca (dobavitelja), da dokaže, da je blago fizično zapustilo ozemlje države članice dobave. Gre za ustaljeno sodno prakso SEU, po kateri se oprostitev blaga zunaj Skupnosti uporabi le, če je bila lastninska pravica na tem blagu prenesena na kupca in če je prodajalec dokazal, da je bilo to blago odposlano ali odpeljano v drugo državo članico in da je po odpravi ali prevozu fizično zapustilo ozemlje države članice dobave . To pomeni, da je na dobavitelju dolžnost, da verodostojno dokaže, da so izpolnjeni pogoji za oprostitev pod pogoji, ki jih določa država članica.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - kazenski postopek - obseg dodeljene brezplačna pravne pomoči - vračilo napotnice
Niti iz odločbe o dodelitvi BPP niti iz napotnice ne izhaja, da bi bila BPP dodeljena zgolj za posamično pravno dejanje oziroma fazo postopka. Po pravilu iz prvega odstavka 28. člena ZBPP se namreč BPP dodeli v obsegu, kot jo uveljavlja prosilec. V konkretnem primeru je prosilec v prošnji z dne 18. 10. 2015 kot obliko BPP navedel "pravno svetovanje, ki presega prvi pravni nasvet ter svetovanje in zastopanje pred sodiščem na I. in II. stopnji". Pristojni organ sicer lahko določi tudi drugačen obseg BPP, če oceni, da bo s posameznimi oblikami pravne pomoči dosežen pričakovani rezultat (drugi odstavek 28. člena ZBPP), vendar kaj takega iz izreka odločbe, niti iz njene obrazložitve, ne izhaja. Očitno je torej tožena stranka štela, da je zastopanje prosilca v celotni kazenski zadevi nujno in razumno glede na pogoje iz 24. člena ZBPP.
ZDen člen 32, 32/2. ZUP člen 279, 279/1, 280, 280/1.
denacionalizacija - podržavljeno stavbno zemljišče - funkcionalno zemljišče k stavbi - odločba o denacionalizaciji - ničnost odločbe - neizvršljivost odločbe
Aktivno legitimacijo za uveljavljanje ničnosti imajo tiste osebe, ki izkazujejo pravovarstveno potrebo - z uveljavljanjem pravnega sredstva bi se jim njihov pravni položaj izboljšal. Predlagatelja, ki uveljavljata, da je sporna nepremičnina funkcionalno zemljišče k njuni stanovanjski stavbi, sta tak pravni interes izkazala.
Zaključka, da gre za funkcionalno zemljišče, ni mogoče utemeljiti z navedbami iz pogodb ter s tem, da površina konkretnega funkcionalnega zemljišča ne presega limita za gradbeno parcelo po določbah tedanjega PUP-a. Tudi to, v kakšen namen se zemljišče uporablja, ni odločilno dejstvo. Bistveno je, ali je bilo neko zemljišče v času izdaje odločbe o denacionalizaciji dejansko funkcionalno zemljišče k objektu, ki ni bil v lasti upravičenca. Po vseh predpisih, ki so funkcionalno zemljišče definirali, pa je bilo to tisto zemljišče, ki je bilo kot takšno bodisi določeno v ustreznem pravnem aktu, bodisi je bilo dejansko potrebno za redno rabo objekta.
Če obravnavano zemljišče kot funkcionalno zemljišče v tem primeru še ni bilo formalno odmerjeno, mora toženka ugotoviti, katero zemljišče je bilo v času izdaje odločbe o denacionalizaciji potrebno za redno rabo objekta.
ZBPP člen 24, 24/1, 24/1-1, 24/3. ZUP člen 144, 144/3.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva - skrajšani ugotovitveni postopek - načelo zaslišanja strank
Organ za BPP je, upoštevajoč vsebino poziva, pravilno ocenil, da pri sestavi odgovora na poziv ne gre za zahtevno pravno opravilo, ki ga tožnica ne bi zmogla sama. Pravilno je sklepal, da predstavlja odgovor na poziv enostavni dopis s priloženimi zahtevanimi listinami in podatki, ki jih lahko tožnica sama posreduje ali neposredno dostavi sodišču. Pri odgovoru na poziv sodišča torej ne gre za zapleteno, zahtevnejšo vlogo, ki jo je potrebno podati na sodišče in za kar bi tožnica potrebovala pravno pomoč. To pa pomeni, da gre za očitno nerazumno zadevo v smislu tretjega odstavka 24. člena ZBPP ter je zato organ za BPP tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči utemeljeno zavrnil.
Direktiva 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite člen 4, 4/2. ZMZ člen 6, 6/1, 6/2, 6/3, 6/4, 20, 21, 21/3, 22, 23, 23/1, 23/1-3, 37, 37/1, 46, 46/2. ZUP člen 9, 9/1, 138, 138/1, 139, 146, 164, 164/2, 189, 189/1, 198. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 10, 10/5, 15, 16, 16/1.
Dokaze je treba najprej izvajati in šele nato je mogoče narediti dokazno oceno. In če so dokazi v tujem jeziku, je pravno relevantne dokaze treba najprej prevesti, preden se dokazi izvajajo. Dokazovanje se po ZUP izvaja pred izdajo odločbe in ne z izdajo odločbe. Tožena stranka v konkretnem primeru pred izvajanjem listinskih dokazov na osebnem razgovoru ni prevedla pravno-relevantnih listinskih dokazov, kar ni v skladu z ZUP, Procesno direktivo 2013/32/EU ter ZMZ-1.
Kršitev določb ZUP je podana tudi iz razloga, ker je tožena stranka sporno dejstvo, v zvezi s katero je ugotovila določeno nekonsistentnost, ugotavljala z dvema različnima dokaznima sredstvoma – z zaslišanjem stranke in z naknadnim prevodom listinskega dokaza, pri čemer je prvo dokazno sredstvo z zaslišanjem izvedla na osebnem razgovoru ob sodelovanju tožnika, drugo »dokazno sredstvo« pa je „izvedla“ sama brez sodelovanja stranke.
Soočenje morebitnega neskladja med izjavo prosilca glede določenega dejstva na zaslišanju in predloženim listinskim dokazom glede istega spornega dejstva je po naravi stvari del izvajanja dokazov.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 1, 12, 12/4, 21, 21/2, 22. ZUP člen 8, 11. ZMZ-1 člen 51.
mednarodna zaščita - pristojna država za obravnavanje prošnje - predaja odgovorni državi članici - pogoji za sprejem prosilca - Dublinska uredba III - prosta presoja dokazov
Tožnik je ob vložitvi prošnje in na osebnem razgovoru izpovedal, da je imel dovoljenje za bivanje v Republiki Italiji, ker je bil poročen z državljanko Republike Italije in je z njo živel do leta 2015, ko sta se razvezala. Dovoljenje za bivanje je veljalo do 22. 3. 2017, zaradi razveze zakonske zveze pa bivša žena tega ni hotela več urejati. Glede na to je toženka ravnala pravilno, ko je upoštevaje določilo četrtega odstavka 12. člena Uredbe Dublin III dne 3. 10. 2017 zahtevala od Republike Italije, da prosilca sprejme (prvi odstavek 21. člena Uredbe Dublin III). Ker Republika Italija zahtevi ni oporekala oziroma nanjo ni odgovorila, je pravilna tudi ugotovitev, da se šteje, da je zahtevo sprejela.
Upravno sodišče Republike Slovenije v obravnavani zadevi ni stvarno pristojno, zato se je na podlagi 19. člena in prvega odstavka 23. člena ZPP v zvezi z 22. členom ZUS-1 izreklo za stvarno nepristojno za odločanje v tej zadevi in odločilo, da se zadeva po pravnomočnosti sklepa odstopi stvarno pristojnemu Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani.
Sodišče meni, da je stališče tožene stranke, da ocena doktorske disertacije ne more biti predmet sodne presoje, saj gre za strokovno opravilo, utemeljena.
Z zakonom se sicer lahko določi, da zoper nekatere odločitve ni pritožbe, vendar pa mora biti taka ureditev v zakonu izrecno določena, pa tudi v tem primeru mora biti zoper sprejeto odločitev zagotovljena pravica do sodnega varstva.
ZVis-D ni določil, da naj zoper ocene, torej tudi zoper ocene doktorskih disertacij po študijskih programih, ki so se zaključili s 30. 9. 2016, pritožba ne bi bila dopustna. Iztek materialnega roka do 30. 9. 2016 zato po prepričanju sodišča ne sme vplivati na procesne pravice doktorskega kandidata, ki je disertacijo predložil pred tem dnem in je bila pred tem dnem s sklepom A. zavrnjena.
mednarodna zaščita - preganjanje - politično prepričanje kot razlog preganjanja - subjekt preganjanja - zaščita pred preganjanjem - tiralica
Zoper tožnika poteka kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja neupravičenega sprejema denarja, kar pa je kaznivo tudi v drugih državah in kazenski postopek sam po sebi še ne pomeni preganjanja v smislu ZMZ-1. V kolikor držijo tožnikove navedbe o tem, da je kazenski postopek neupravičen, bo o tem presodilo sodišče, tožnik pa niti ni dal možnosti pravosodnim organom, da bi o tem odločali, ker je že prej zapustil izvorno državo.
Grožnje nedržavnega subjekta lahko pomenijo preganjanje v smislu ZMZ-1 le v primeru, če prosilcu izvorna država ni sposobna ali noče nuditi zaščite.
Zakon od upravnega organa zahteva, da odločitev obrazloži tako, da se stranka ne seznani zgolj s sprejeto odločitvijo, pač pa tudi z vsemi razlogi, zaradi katerih je bila taka odločitev sprejeta. Le na tak način je namreč stranki v postopku zagotovljeno spoštovanje ustavno zagotovljenih pravic do enakega varstva pravic in do učinkovitega sodnega varstva (22. in 23. člen Ustave RS).
V postopkih mednarodne zaščite je prav prosilec za mednarodno zaščito tisti, na katerem je breme dokazovanja svoje identitete in da prosilec nosi posledice, če svoje identitete ne izkaže na verodostojen način. Ugotovitev istovetnosti prosilce pa je tovrstnem postopku zelo pomembna, ne samo zato, da se ve, kdo je prosilec, temveč tudi zato, da se lahko ugotavljajo (subjektivne) okoliščine, na katere se prosilec sklicuje.
davek na promet nepremičnin - pomanjkljiva tožba - poziv na dopolnitev tožbe - zavrženje tožbe
Sodišče ugotavlja, da je tožba tako nepopolna in nerazumljiva, da sodišče zadeve ne more obravnavati. Sodišče namreč nima zakonskega pooblastila za to, da bi samo nadomeščalo voljo strank. Ta volja mora biti zato izražena dovolj jasno, da lahko sodišče ravna v skladu z njo.
brezplačna pravna pomoč - vloga - pristojnost - zavrženje vloge zaradi nepristojnosti - vloga poslana nepristojnemu sodišču - odstop zadeve drugemu stvarno pristojnemu sodišču - nejasna vloga - poziv k dopolnitvi vloge
Na podlagi drugega odstavka 34. člena ZBPP se relevanten peti odstavek 65. člena ZUP, iz katerega izhaja, da če organ po pošti dobi vlogo, ki je ni pristojen sprejeti, pa ni nobenega dvoma o tem, kateri organ (za BPP in v katerem delu) jo je pristojen sprejeti, vlogo (v tem delu) brez odlašanja pošlje pristojnemu organu oziroma sodišču in to sporoči stranki. Če ne more ugotoviti, kateri organ je za vlogo pristojen, izda sklep, s katerim zavrže vlogo zaradi nepristojnosti, in ga pošlje stranki. Navedeno pa ne pomeni, da organ za BPP pred morebitnim zavrženjem vloge (prošnje za BPP) ne bi smel oziroma moral razčistiti za postopanje pomembnih okoliščin in v tem smislu, ob uporabi prvega odstavka 67. člena ZUP, stranke pozvati, naj dovolj jasno opredeli, za katero zadevo oziroma zadeve uveljavlja dodelitev BPP (4. alineja drugega odstavka 32. člena ZBPP), od česar je glede na zakonsko ureditev odvisna ne le sposobnost prošnje za obravnavanje, ampak tudi pristojnost za odločanje o njej.
ZTuj-2 člen 38. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 237, 237/2, 237/2-7. ZRRD člen 27, 27/1, 27/9.
tujec - dovoljenje za začasno prebivanje - zavrženje vloge - ista upravna zadeva - ista dejanska in pravna podlaga - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Vloga tožeče stranke je bila, kot navedeno, vložena tako na drugi dejanski kot na drugi pravni podlagi in zato sodišče zaključuje, da ne gre za isto upravno stvar. Tožena stranka je zato svojo odločitev sprejela ob napačni uporabi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP.
vročanje osebi s prebivališčem v tujini - pooblaščenec za sprejemanje pisanj - zavrženje tožbe
Začasni zastopnici, upravičeni za sprejemanje pisanj, je bil sklep sodišča I U 191/2018-3 z dne 30. 1. 2018 vročen istega dne, torej 30. 1. 2018, ko je začel teči rok za odpravo pomanjkljivosti tožbe. O tem, kdaj začne teči rok, je bil tožnik dodatno obveščen z dopisom, ki mu ga je začasna zastopnica poslala skupaj z zgoraj navedenim sklepom. Rok za odpravo pomanjkljivosti tožbe se je iztekel v četrtek, 1. 3. 2018, tožnik pa do tega dne, niti kasneje do izdaje tega sklepa, ni odpravil pomanjkljivosti tožbe, kot mu je to naložilo sodišče v sklepu z dne 30. 1. 2018.
zavrženje tožbe - pogoji za vložitev tožbe - status tožnika v upravnem sporu - status stranke ali stranskega udeleženca v postopku izdaje upravnega akta
Predhodno priznani status stranke oziroma stranskega udeleženca v upravnem postopku izdaje izpodbijanega upravnega akta je pogoj za položaj tožnika v upravnem sporu zoper ta upravni akt.
brezplačna pravna pomoč - predhodni preizkus tožbe - nepopolna tožba - poziv na odpravo pomanjkljivosti - poziv k odpravi pomanjkljivosti tožbe - fikcija vročitve
Ob predhodnem preizkusu tožbe je sodišče ugotovilo, da je ta bistveno pomanjkljiva. Tožnica namreč v tožbi ni konkretizirala izpodbijanega akta, temveč je navedla zgolj, da vlaga tožbo zoper „zavrnjeno odločbo o brezplačni pravni pomoči“, katere tožbi ni priložila. V tožbi tudi ni navedla tožene stranke in tožbenega predloga.