brezplačna pravna pomoč - vloga - pristojnost - zavrženje vloge zaradi nepristojnosti - vloga poslana nepristojnemu sodišču - odstop zadeve drugemu stvarno pristojnemu sodišču - nejasna vloga - poziv k dopolnitvi vloge
Na podlagi drugega odstavka 34. člena ZBPP se relevanten peti odstavek 65. člena ZUP, iz katerega izhaja, da če organ po pošti dobi vlogo, ki je ni pristojen sprejeti, pa ni nobenega dvoma o tem, kateri organ (za BPP in v katerem delu) jo je pristojen sprejeti, vlogo (v tem delu) brez odlašanja pošlje pristojnemu organu oziroma sodišču in to sporoči stranki. Če ne more ugotoviti, kateri organ je za vlogo pristojen, izda sklep, s katerim zavrže vlogo zaradi nepristojnosti, in ga pošlje stranki. Navedeno pa ne pomeni, da organ za BPP pred morebitnim zavrženjem vloge (prošnje za BPP) ne bi smel oziroma moral razčistiti za postopanje pomembnih okoliščin in v tem smislu, ob uporabi prvega odstavka 67. člena ZUP, stranke pozvati, naj dovolj jasno opredeli, za katero zadevo oziroma zadeve uveljavlja dodelitev BPP (4. alineja drugega odstavka 32. člena ZBPP), od česar je glede na zakonsko ureditev odvisna ne le sposobnost prošnje za obravnavanje, ampak tudi pristojnost za odločanje o njej.
ukrep gradbenega inšpektorja - izvršba s prisilitvijo - denarna kazen
ZUP v primerih, kot je obravnavani, izrek denarne kazni, ki je bila zagrožena s sklepom o dovolitvi izvršbe, veže na eno samo okoliščino: da je tudi naknadni, v sklepu o dovolitvi izvršbe postavljeni rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti iz izvršilnega naslova, pretekel brez uspeha.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - načelo zaslišanja strank
Ne glede na to, da se podatki v GURS in zemljiški knjigi do izdaje izpodbijane odločbe niso spremenili, okoliščine sedaj obravnavanega primera niso takšne, da bi toženki ob sklicevanju na zadevo Bpp 559/2017 (katere upravni spis je toženka priložila odgovoru na tožbo) omogočale odločitev brez izvedbe ugotovitvenega postopka.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - ugotavljanje istovetnosti prosilca - dvom v prosilčevo identiteto - ugotavljanje dejstev
Glede na pomembnost osebnih dokumentov se sodišču ne zdi nelogično, da tožnik na pot ni vzel vseh svojih osebnih dokumentov (torej tudi osebne izkaznice). Da je organizator poti kot pogoj zahteval izročitev potnega lista, pa se glede na zavržno naravo tihotapljenja ljudi, sodišču tudi ne zdi tako zelo nelogično, da bi brez posebne utemeljitve lahko sledilo posplošenemu razlogovanju toženke. Za dvom, da tožnik sploh prihaja iz Alžirije, tudi ne more zadostovati posplošena ugotovitev, da govori jezik, ki se govori v večjem delu severne Afrike. Toženka sicer navaja tudi, da je tožnik ob podaji prošnje za mednarodno zaščito v Grčiji navedel lažne podatke o svojem imenu, priimku in starosti (ne pa tudi o izvorni državi), kar bi lahko vzbujalo dvom v njegovo istovetnost. Vendar pa sodišče glede tega šteje za pomembno, da te okoliščine ob podaji prošnje v Republiki Sloveniji tožnik ni prikrival in jo je potrdil tudi ob zaslišanju na sodišču, zlasti pa da se je toženki izkazal tudi s sliko potnega lista na svojem mobilnem telefonu, ki se ujema z osebnimi podatki, ki jih navaja. Tega tožnikovega dejanja in tako predloženega dokaza, na katerega se tožnik v tožbi sklicuje, pa toženka v izpodbijani odločbi sploh ni ocenila.
Nekonkretizirani so tudi razlogi, ki jih toženka navaja za tožnikovo begosumnost, saj navaja le, da je na poti do Slovenije prečkal več varnih držav, kjer kljub možnosti ni zaprosil za zaščito, ter svojo oceno, da več kot 80 % prosilcev za mednarodno zaščito po kratkem času samovoljno zapusti azilni dom oziroma njegovo izpostavo.
Omejitev gibanja tožnika (strožji ukrep) je potreben tudi zato, da pristojni organ ugotovi relevantna dejstva, na katerih temelji tožnikova prošnja za mednarodno zaščito. Tožnik je namreč spreminjal razloge, zaradi katerih je zapustil izvorno državo.
Vse okoliščine v povezavi s sistemom varovanja v Azilnem domu, po presoji sodišča kažejo na to, da je pravilna ugotovitev toženke, da milejšega ukrepa zadrževanja na prostore in območje Azilnega doma v tožnikovem primeru ne bi bilo mogoče učinkovito izvršiti, kar pomeni, da cilj v zagotovitvi izvedbe postopka odločanja o tožnikovi prošnji za mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji, ne bi bil dosežen.
ZVOP-1 člen 6, 30, 30/1, 30/1-2, 30/1-3, 36, 36/1, 36/2. URS člen 38.
varstvo osebnih podatkov - zbirka osebnih podatkov - obrazložitev odločitve
Sodišče opozarja na stališče o dosegu pravice do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki, ki se nanaša izključno na osebne podatke, ne pa na celotne listine, ki take podatke vsebujejo. Jasna in določna obrazložitev, zakaj gre za take podatke, je zato v obravnavanem primeru toliko pomembnejša, toženka pa bi jo po presoji sodišča zlahka oprla tudi na opis oziroma naravo podatka, ne da bi podatek povzela po vsebini in ga s tem že vnaprej razkrila.
Po presoji sodišča ne 30. člen ZVOP-1, ne katera druga določba tega zakona, glede pravice do vpogleda v lastne osebne podatke ne daje podlage za razlikovanje med podatki, ki jih je upravljavec osebnih podatkov zbral sam, in podatki, ki so mu bili posredovani iz drugih zbirk. Odločilno je zgolj to, da gre za osebne podatke prosilca, ki so uvrščeni v zbirko osebnih podatkov, ki jo upravlja zavezanec. Sodišče ponavlja, da gre za izraz temeljne ustavne pravice varstva osebnih podatkov, ki jih je zakonodajalec v skladu s tem v prvi točki prvega odstavka 6. člena ZVOP-1 opredelil zelo široko, zato mora za kakršnokoli omejitev te pravice obstajati jasna in izrecna pravna podlaga.
Vsako stavbno zemljišče, ki ne presega dovoljene velikosti funkcionalnega zemljišča (organ se v tem pogledu sklicuje na 9. člen PUP), namreč še ni funkcionalno zemljišče, če ni kot tako tudi formalno odmerjeno oziroma če po svoji dejanski rabi nima te vsebine. Zato zgolj ugotovitev, da z upoštevanjem obravnavanega zemljišča funkcionalno zemljišče k stanovanjski stavbi predlagateljev ničnosti ne bo preseglo dovoljene velikosti iz PUP, ne zadostuje za ugotovitev, da je obravnavano zemljišče res funkcionalno zemljišče.
omejitev gibanja - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - dvom v prosilčevo identiteto - pogoji za omejitev gibanja tujcu
Sodišče meni, da zgolj odsotnost osebnih dokumentov, sama po sebi ne zadostuje za dvom v istovetnost določene osebe. Glede na zakonsko določbo se namreč navedeni ukrep lahko odredi le, če obstoji očiten dvom v verodostojnost zatrjevane identitete. Res je sicer, da tožnik osebnih dokumentov ni imel, vendar pa je povedal, kako mu je ime, kako se piše, katerega dne je rojen, v katerem kraju, iz katere države je doma in kakšno državljanstvo ima. Tožnik je med postopkom in tudi na naroku vseskozi navajal iste osebne podatke. Toženka tudi ni pojasnila, da bi se tožnik kadarkoli in kjerkoli izdajal za nekaj drugega, torej da bi navajal drugačno osebno ime, drugačne rojstne podatke, podatke o državljanstvu in podobno. Šele v slednjem primeru bi bilo po presoji sodišča mogoče govoriti o očitnem dvomu v istovetnost ali državljanstvo. Zgolj odsotnost osebnega dokumenta pa je po presoji sodišča premalo, da bi bil izpolnjen pogoj očitnega dvoma.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - predkazenski postopek
Z vložitvijo ovadbe pri pristojnem državnem tožilcu se prične predkazenski postopek, torej predhodni postopek pred uvedbo sodnega, v tem primeru, kazenskega postopka. Ker je tožnik zaprosil za BPP za postopek, ki ni sodni, prav tako pa tudi ne gre za postopek izvensodnega poravnavanja sporov oziroma postopek, ki teče pred Ustavnim sodiščem RS ter drugimi, v prejšnji točki obrazložitve citiranimi sodišči oziroma organi ter institucijami, je tudi po presoji sodišča toženka pravilno zaključila, da je prošnja neutemeljena.
Dvom v istovetnost mora biti očiten, da je podan ta razlog za omejitev gibanja. Zgolj odsotnost osebnih dokumentov sama po sebi še ne zadostuje za dvom v istovetnost določene osebe. Res je sicer, da tožnik osebnih dokumentov ni imel, vendar pa je povedal, kako mu je ime, kako se piše, katerega dne je rojen, v katerem kraju, iz katere države je doma in kakšno državljanstvo ima. Razen tega, da nima osebnih dokumentov, tožena stranka ni obrazložila, zakaj tožniku ne verjame, da je tista oseba, za katero se izdaja. Dejstvo je, da je tožnik v Republiki Sloveniji vseskozi navajal iste osebne podatke, vključno na zaslišanju na sodišču, tožena stranka pa ni pojasnila, da bi se kadarkoli in kjerkoli izdajal za nekaj drugega, torej da bi navajal drugačno osebno ime, drugačne rojstne podatke, podatke o državljanstvu in podobno.
Tožena stranka je tožniku omejila gibanje tudi iz razloga po 2. alineji prvega odstavka 84. člena ZMZ-1, po kateri lahko pristojni organ prosilcu odredi ukrep obveznega zadrževanja na območje azilnega doma tudi iz razloga, da se ugotovijo določena dejstva, na katerih temelji prošnja za mednarodno zaščito, ki jih brez izrečenega ukrepa ne bi bilo mogoče pridobiti in obstaja utemeljena nevarnost, da bi prosilec pobegnil. V konkretni zadevi pa ni nikjer razvidno, katero dejstvo, na katerem je tožnik utemeljil svojo prošnjo za mednarodno zaščito, ima namen tožena stranka ugotavljati, niti ni razvidno, v kakšni vzročno posledični povezavi je omejitev gibanja z ugotavljanjem tega dejstva. Šele ko so vsi trije pogoji izpolnjeni, je lahko podan razlog za omejitev gibanja iz 2. alineje prvega odstavka 84. člena ZMZ-1.
To, da je potrebno opraviti osebni razgovor s prosilcem, ne ustreza zakonskemu dejanskemu stanu iz 2. alineje prvega odstavka 84. člena ZMZ-1.
koncesije - podelitev koncesije za opravljanje storitev za trg dela - obrazložitev odločbe
Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijane odločbe zgolj navedla skupno število točk, s katero je bila ocenjena vloga vsakega ponudnika po vseh kriterijih in merilih javnega razpisa ter zaključek, da je bil izbran ponudnik, ki je dosegel najvišje število točk. Odločba tako o odločilnih dejstvih nima nobenih razlogov.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - ista upravna zadeva - delitev solastne nepremičnine
Tožnica v tožbi navaja, da je zadeva zanjo življenjskega pomena. Da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj, oziroma da je izid zadeve za prosilca življenjskega pomena, pa je tudi eden od kriterijev za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
V ZDavP-2 je zakonodajalec umestil določbo o samoprijavi med splošne določbe zakona, kar kaže na to, da je ta institut želel vsebinsko okrepiti. Njegov namen je, da se davčne zavezance spodbudi k samoiniciativni sanaciji zamude roka za oddajo davčne napovedi oziroma k odpravi kasneje ugotovljenih nepravilnosti v sicer pravočasno vloženi davčni napovedi.
ZUS-1 člen 2. ZUP člen 293, 293/3, 298, 298/2, 298/3.
upravna izvršba - izvršba s prisilitvijo - odlog upravne izvršbe - pogoji za odlog - rok za izpolnitev obveznosti - pravni interes
Iz upravnih spisov ni razvidno, da bi organ prve stopnje odločal o predlogu za odlog izvršbe, vendar vložitev predloga za odlog izvršbe sama po sebi avtomatično ne zadrži samega upravnega postopka. Tožeča stranka v predlogu za odlog izvršbe ni ne zatrjevala ne izkazovala verjetnosti nastanka nepopravljive škode z izvršbo, ki je zakonski pogoj, na podlagi katerega bi organ lahko izjemoma odložil izvršbo na njen predlog.
Pristojni organ je imel zakonsko podlago izdati sklep o dovolitvi izvršbe s prisilitvijo, saj v konkretnem primeru med strankama ni sporno, da tožeča stranka do danega roka ni izpolnila svoje obveznosti, čemur v tožbi niti ne ugovarja.
Tožnica v tožbi okoliščinam, ki so relevantne za ugotavljanje pravočasnosti vložene pritožbe, ne ugovarja, temveč navaja le ugovore, ki se nanašajo na sklep o dovolitvi izvršbe. Ti ugovori pa v obravnavani situaciji za odločitev niso upoštevni, kar je tožeči stranki že pravilno pojasnila tožena stranka, saj zaradi zamude roka za ugovor ni mogoče sklepa o izvršbi vsebinsko obravnavati.
Iz predloženega upravnega spisa je razvidno, da je prvostopenjski organ tožnikov predlog za odlog izvršitve davčne izvršbe zavrgel iz razloga po 4. točki prvega odstavka 129. člena ZUP, ker naj bi bilo o isti stvari predhodno že odločeno.
Drugostopenjski organ se je v zvezi z izpodbijano odločitvijo dodatno skliceval na drugi odstavek 87. člena ZDavP-2, po katerem o odlogu davčne izvršbe v zvezi z vloženo pritožbo zoper odmerno odločbo davčni organ odloči izključno uradoma in ne na zahtevo stranke.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca
Ugotovljeni povprečni mesečni neto dohodek, pokojnina, je v času izdaje izpodbijane odločbe presegal dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, zato je tožena stranka ravnala pravilno, ko je prošnjo tožnice za dodelitev BPP zavrnila.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - pridobitev premoženja - vrednost nepremičnin
V obravnavani zadevi je tožena stranka vrednost premoženja, pridobljenega v zapuščinskem postopku, oprla na podatke GURS-a. Tako ugotovljena vrednost utemeljuje zahtevek tožene stranke za vračilo zneska 1.507,53 EUR, kot zneska (nesporno) izplačanega iz sredstev BPP na podlagi odločbe tožene stranke z dne 23. 1. 2012. Te ugotovitve sodišča ne more spremeniti niti tožbena navedba, da bi morala tožena stranka upoštevati v postopku dedovanja upoštevano vrednost premoženja, ki je znašala 65.936,50 EUR. Sodišče namreč ugotavlja, da bi ob upoštevanju v zapuščinskem postopku priglašene vrednosti te nepremičnine, znašala vrednost tožnikovega deleža 3.434,19 EUR, torej na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločitve ne bi vplivala.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - razžalitev - obrekovanje - pravno priznana škoda - načelo sorazmernosti - pravica do sodnega varstva
Z izpodbijano odločitvijo je bila tožničina prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrnjena z obrazložitvijo, da tožeča stranka pravno priznane škode ni izkazala. Po presoji sodišča je razlaga standarda "verjetnosti" izkazane škode v izpodbijani odločbi strožja, kot sledi iz namena (teleološka razlaga) in umestitve (sistematična razlaga) določbe prve alineje 8. člena ZBPP. Namen te zakonske določbe je, da se iz obsega dodeljenih brezplačnih pravnih pomoči izločijo zadeve, ki za oškodovance nimajo posledic v obliki pravno priznane škode. Ker je namen ZBPP uresničevanje pravice do sodnega varstva, ki je ustavna kategorija (23. člen Ustave RS), je treba to določbo razlagati upoštevajoč načelo sorazmernosti, torej tako, da pri tem ne pride do nedopustnega posega v pravico do sodnega varstva.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - dolžnost preživljanja
Dolžnost otrok preživljati svoje starše je subsidiarna, torej je podana le v primeru, če otrokom, ki so dolžni preživljati svoje otroke in/ali zakonca, po plačilu teh zakonitih obveznosti ostane še kaj razpoložljivih sredstev za preživljanje staršev, pri tem pa preživninski zavezanec zaradi dolžnosti tega preživljanja ne sme sam zaiti v pomanjkanje. Glede na navedeno je zaključek tožene stranke, da prosilec ne izpolnjuje pogojev iz 24. člena ZBPP, torej, da niso izkazani verjetni izgledi za uspeh v pravdni zadevi, v kateri bi od svoje hčere zahteval lastno preživljanje, pravilen.