• Najdi
  • <<
  • <
  • 5
  • od 11
  • >
  • >>
  • 81.
    UPRS Sodba II U 136/2017-10
    21.3.2018
    UP00010295
    ZDavP-2 člen 61, 62, 63.
    dohodnina - čezmejni delovni migrant - samoprijava
    Samoprijava je posebna pravna možnost, katero zakon nudi davčnemu zavezancu, ki davčne napovedi ni oddal pravočasno. Sistematično je inštitut umeščen v splošni del zakona in sicer za določbo o pravočasni davčni napovedi (61. člen ZDavP-2) in določbo o predložitvi davčne napovedi po izteku predpisanega roka, ki se pod določenimi pogoji ravno tako šteje za pravočasno vloženo (62. člen ZDavP-2). Samoprijava je torej poseben institut, ki predstavlja odstop od splošnih pravil o pravočasnosti vlog, zato v zvezi z njo ni mogoče uporabiti zakonskih določb o rokih in procesnih omejitvah v postopkih pobiranja posameznih davkov iz posebnega dela ZDavP-2, ki se nanašajo na pravočasno vložene vloge.
  • 82.
    UPRS Sodba IV U 181/2017-23
    21.3.2018
    UP00013381
    ZV-1 člen 125.
    vodno dovoljenje - raba vode za proizvodnjo električne energije - za odločanje relevanten predpis
    Relevantna pravna podlaga, ki jo je moral upoštevati upravni organ pri odločanju o obeh vlogah za izdajo vodnega dovoljenja, je tista, ki je veljala pred novelo ZV-1D, t. j. zakon po noveli ZV-1C, ki je bil veljaven v časovnem obdobju od 21. 12. 2013 do 17. 6. 2014. Takšen sklep izhaja iz ustrezne gramatikalne razlage besedne zveze „v skladu z dosedanjimi predpisi“ iz 37. člena navedene novele.

    Ker je tožeča stranka podala vlogo za izdajo vodnega dovoljenja za rabo vode za potrebe MHE na zemljišču, za katerega je po gradbeni zakonodaji potrebno pridobiti dovoljenje za poseg v prostor oziroma gradbeno dovoljenje, Odlok o prostorskem redu Občine Braslovče kot občinski prostorski akt pa ne predvideva gradenj MHE na območju občine, je prvostopenjski upravni organ pravilno ugotovil, da tožeča stranka ne izpolnjuje pogojev za pridobitev vodnega dovoljenja po takrat veljavni zakonski ureditvi.
  • 83.
    UPRS Sodba I U 320/2017-11
    20.3.2018
    UP00012444
    Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 3. ZDoh-2 člen 44.
    davki in prispevki od dohodkov fizičnih oseb iz zaposlitve - dohodki iz delovnega razmerja - davčna osnova - stroški prevoza na delo - kilometrina - delovni čas
    Iz razlogov davčnih odločb ni mogoče razbrati, da bi bil pri odločanju upoštevan, vsaj ne v zadostni meri, tudi lokalni javni prevoz od njenega prebivališča do železniške postaje v Mariboru. Ugotavlja (in upošteva pri odločitvi) se namreč samo, da je omenjena zaposlenka upravičena do povračila stroškov iz tega naslova, to je do cene avtobusne vozovnice za prevoz od doma do železniške postaje v Mariboru. Ni pa pojasnjeno, kako (če sploh) se lokalni prevoz navezuje na nadaljnji javni prevoz na relaciji Maribor - Ljubljana in če se navezuje na način, ki omogoča prihod na delo in odhod z dela, oziroma ki glede na vozni red in delovni čas zaposlenke, kakršen se sicer neprerekano ugotavlja v izpodbijani in drugostopenjski davčni odločbi (prihod v službo med 7. uro in 35 minut in 8.uro in 25 minut, odhod iz službe med 15. uro in 18. uro in 25 minut) ne pomeni zanjo prevelike časovne izgube. Besedno zvezo „če delojemalec iz utemeljenih razlogov ne more uporabljati javnega prevoza“ je namreč potrebno tolmačiti (tudi) na način, da javni prevoz ni možen, če bi njegova uporaba glede na vozni red in delovni čas uslužbenca pomenila preveliko časovno izgubo.
  • 84.
    UPRS Sklep I U 70/2018-13
    20.3.2018
    UP00031116
    ZUPJS člen 29, 38. ZDSS-1 člen 7, 7/1. ZZVZZ-UPB3 člen 24.
    socialni spor - socialno varstveni prejemki - stvarna pristojnost
    Pravica do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev predstavlja socialno varstveni dodatek. V teh primerih je sodno varstvo zagotovljeno v socialnem sporu, v katerem je stvarno pristojno za odločanje socialno sodišče in ne upravno sodišče.
  • 85.
    UPRS Sodba I U 1270/2017-13
    20.3.2018
    UP00014831
    ZDoh-2 člen 75, 57/1, 75/1-1, 77, 77/1, 77/2.
    oddajanje nepremičnine v najem - davek od dohodkov iz oddajanja premoženja v najem - davčna osnova - dejanski stroški vzdrževanja premoženja
    Vprašljiva je sama narava stroškov, in sicer ali gre v obravnavanem primeru dejansko za stroške vzdrževanja premoženja, ki ohranja uporabno vrednost premoženja. Sodišče se strinja z navedbo pritožbenega organa, da je zakonodajalec izvedbo stroškov vzdrževanja premoženja, ki ohranjajo uporabno vrednost premoženja, uvrstil v čas oddajanja premoženja v najem, z namenom, da se kot dejanski stroški lahko priznajo le tisti stroški vzdrževanja, ki zagotavljajo nemoteno rabo nepremičnine najemniku, ne pa izvajanje obsežnejših obnovitvenih del na stanovanju, ki so namenjena ponovni oddaji stanovanja v najem oziroma rednemu vzdrževanju nepremičnine kot takšne. Čim pa niso izpolnjeni vsi pogoji, ki jih za uveljavljanje dejanskih stroškov predpisuje zakon, ne glede na to, da je ostalo odprto vprašanje, za kakšne stroške je v predmetni zadevi dejansko šlo, takšnih stroškov davčno ni mogoče upoštevati.
  • 86.
    UPRS Sodba I U 159/2017-11
    20.3.2018
    UP00014785
    Odlok o oglaševanju (2011) člen 1, 2, 4, 10.
    inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - objekt za obveščanje in oglaševanje - odstranitev reklamnih panojev
    Inšpekcijski organ se v postopku do tožnikovih pripomb, da je šlo za pomoto v številkah parcele v Pogodbi, ni posebej opredeljeval, čeprav je tožnik predložil Pogodbo s prilogami in zatrjeval, da sta bila sporna objekta predmet Pogodbe in da sta na tem mestu že od leta 2006. Inšpekcijski organ ni raziskal okoliščine, ali gre za pomoto v številkah, čeprav je bila Pogodba v letu 2007 sklenjena prav z namenom, da se uredijo določena vprašanja v zvezi z oglaševanjem na javnih mestih, s postavitvijo objektov in naprav brez ustreznega dovoljenja pristojnega organa MOL ter določitvijo pogojev in načina oglaševanja v skladu z veljavno zakonodajo v prehodnem obdobju, do sprejema občinskega prostorskega načrta (1. člen Pogodbe). Navedeno pa je po presoji sodišča relevantno, saj so se v skladu s Pogodbo reklamni panoji iz Seznama glede na novo sprejeti OPN MOL ID razdelili na dve skupini - na reklamen panoje, ki so skladni s 60. členom OPN MOL ID in za katere je bilo tako v skladu s Pogodbo kot tudi v okviru potrditve prostorskega akta že pridobljeno soglasje oziroma dovoljenje in na reklamne panoje, ki niso skladni s 60. členom OPN MOL ID, ki pa zaradi pridobljenih soglasij in dovoljenj v skladu s Pogodbo izpolnjuje kriterije iz 104. člena OPN MOL ID.
  • 87.
    UPRS Sodba I U 451/2018-5
    20.3.2018
    UP00014651
    ZBPP člen 1, 1/1, 1/2, 7, 24, 32, 32/2.
    brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - sodno varstvo - vsebinski preizkus - upravni postopek - podatki o zadevi
    ZBPP organu za BPP nalaga, da vsaj v omejenem obsegu opravi tudi vsebinski preizkus zadeve, zato se mora za potrebe odločanja o brezplačni pravni pomoči seznaniti tudi z osnovnimi podatki o stanju zadeve, ki jih mora v vlogi navesti prosilec. Ker tožnik vloge s temi podatki ni dopolnil, je organ za BPP na podlagi obstoječih podatkov zaključil, da tožnik prosi za brezplačno pravno pomoč v zvezi z zagotovitvijo drugega primernega prebivališča za njegovo družino.

    Ker je tožnik zaprosil za brezplačno pravno pomoč za postopek, ki ni sodni, je njegova prošnja neutemeljena.
  • 88.
    UPRS Sodba I U 1257/2016-14
    20.3.2018
    UP00011800
    ZEKom-1 člen 57, 57/3, 57/7, 200. ZUP člen 9. 144, 144/1, 144/1-2, 144/3, 146. ZUS-1 člen 28, 28/1, 59, 59/2, 59/2-1.
    dodelitev radijske frekvence - sprememba odločbe o dodelitvi radijske frekvence - skrajšani ugotovitveni postopek - načelo zaslišanja strank - tožbena novota
    Analize, ki jih je opravila toženka, že na prvi pogled ne predstavljajo le uporabe podatkov iz uradnih evidenc (uradnih podatkov), ki jih mora toženka voditi v skladu z 200. členom ZEKom-1, saj se namreč toženka sklicuje še na druge okoliščine, ki iz uradnih evidenc radijskih frekvenc in imetnikov ODRF direktno ne izhajajo in tega toženka niti ne trdi. To pomeni, da v konkretni zadevi ne more iti za primer iz 2. točke prvega odstavka 144. člena ZUP, torej bi v smislu 146. člena ZUP toženka pred izdajo izpodbijane odločbe morala tožnika seznaniti (tudi) z rezultati analiz, na katere je oprla svojo odločitev.
  • 89.
    UPRS Sodba I U 1202/2017-9
    20.3.2018
    UP00014832
    ZSRT člen 23, 23/3, 24, 25, 26.
    turistična taksa - zavezanec za plačilo turistične takse - počitniško stanovanje
    Ddoločitev višine točk za posamezno ležišče za izračun višine letne pavšalne turistične takse je v pristojnosti občin. Na podlagi tretjega odstavka 24. člena ZSRT pavšalni znesek ne sme presegati 400 točk za posamezno ležišče, kar po presoji sodišča v danem primeru ni bilo kršeno.
  • 90.
    UPRS Sodba I U 465/2018-11
    20.3.2018
    UP00012068
    ZUP člen 67. ZBPP člen 24, 32.
    brezplačna pravna pomoč - obvezne sestavine prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - zavrženje vloge

    Skladno s 1. alinejo prvega odstavka 24. člena ZBPP mora organ pri presoji dodelitve BPP kot pogoje upoštevati tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna, oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati. Slednje po presoji sodišča pomeni, da presoja okoliščin, ki se nanašajo na utemeljenost prosilčevih pričakovanj, spada med presojo izpolnjenosti materialnih pogojev za dodelitev BPP in ne za nujne sestavine prošnje, brez katere zadeve ni mogoče obravnavati.

  • 91.
    UPRS Sodba I U 268/2017-11
    20.3.2018
    UP00013618
    ZTFI člen 467. ZBan-1 člen 321, 321/2.
    trg finančnih instrumentov - stečaj banke - zajamčene terjatve vlagateljev - izplačilo zajamčenih terjatev - pravica do izplačila - stroški - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
    Nepojasnjen ostaja izračun oziroma višina posameznih postavk iz specifikacije, saj iz omenjenih listin in iz upravnih spisov ni razvidno, na čem temelji. Sodišče se strinja s tožečo stranko, da so zneski v računu z dne 2. 11. 2016 in priloženi specifikaciji določeni zgolj pavšalno in da zato ni mogoče ugotoviti na čem temeljijo, oziroma kakšen je bil dejanski obseg opravljenega dela. Da gre (zgolj) za oceno vrednosti tistega, kar je bilo narejeno, je mogoče sklepati tudi na podlagi podatkov, ki so v spisih in po katerih so zneski iz specifikacije, ki je priložena računu, povsem enaki kot ocenjena vrednost posameznih postavk in aktivnosti kot celote, ki je razvidna iz računa z dne 23. 8. 2016 in specifikacije, ki je bila predložena banki Slovenije še pred izvršitvijo aktivnosti iz odločbe. Zgolj ocena stroškov oziroma vrednosti opravljenih del pa za priznanje zaračunanih stroškov kot stroškov dejansko opravljenih del ne zadošča, temveč bi moralo biti dejansko, kot se zahteva v tožbi, že iz računa oziroma iz njegovih prilog razvidno tudi, na čem izračunani zneski kot dejanski stroški banke prevzemnice iz 321. člena ZBan-1 temeljijo. Šele kot takšni pa se potem stroški banke prevzemnice lahko naložijo v plačilo tožeči stranki.
  • 92.
    UPRS sodba I U 1404/2017-16
    20.3.2018
    UP00015611
    ZKme-1 člen 5, 5/2, 143. Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev (2014) člen 32. SPZ člen 11, 11/1. ZZK-1 člen 8, 8/1, 8/2.
    GERK - izbris gerk iz evidence kmetijskih gospodarstev - pravica do uporabe zemljišča - priposestvovanje - druga pravna podlaga - vpis v zemljiško knjigo - predhodno vprašanje - zemljiškoknjižno stanje - lastninska tožba
    Glede na določila SPZ in ZZK-1 je določilo 5. člena ZKme-1 mogoče razlagati zgolj tako, da ima, dokler se ne dokaže drugače, pravico uporabe zemljišč tista oseba, ki je kot lastnik vpisana v zemljiško knjigo. Tisti, ki trdi drugače tj., da je "izvenknjižni" lastnik, mora to šele dokazati in sicer bodisi tako, da mu oseba, ki je vpisana kot lastnik, izda listino, ki omogoča njegov vpis v zemljiško knjigo, bodisi s pravnomočno sodbo. Zato je toženka pravilno štela, da je lastnik spornih nepremičnin A., ki se očitno ne strinja (več) s tem, da so ta zemljišča kot GERK upoštevana kot del kmetijskega gospodarstva tožnika. Pravilno je tudi ravnala, ko je štela, da v postopku izbrisa GERK iz RKG upravni organ ne more odločati o tem, ali je lastninska pravica priposestvovana oziroma na katerih delih zemljišč naj bi do tega prišlo, ampak mora pri odločitvi upoštevati zemljiškoknjižno stanje, kakršno je ob izdaji odločbe.
  • 93.
    UPRS Sodba I U 29/2017-10
    20.3.2018
    UP00012409
    ZUP člen 260, 261. ZTFI člen 263a, 467.
    predlog za obnovo postopka - pogoji za obnovo postopka - izplačilo - način izplačila - zapisnik
    V zadevi ni spora, da je tožeča stranka dejstva in okoliščine, ki jih opredeljuje kot nova, ugotovila na podlagi zapisnika, ki se nahaja v upravnih spisih in ki je bil v postopku nedvomno upoštevan kot podlaga za odločitev. Ne gre torej za dejstva in dokaze, ki v prejšnjem postopku niso bili navedeni in uporabljeni in jih zato ni mogoče opredeliti kot nove v smislu 1. točke 260. člena ZUP. S predlogom za obnovo postopka po določbah ZUP namreč ni mogoče uveljavljati nepravilnosti sklepa o dejanskem stanju na podlagi nespremenjenega dokaznega gradiva ter ponovne presoje v prejšnjem postopku izvedenih dokazov.

    Odločba o vplačilu sredstev, potrebnih za izplačilo zajamčenih terjatev vlagateljev, ki jo na podlagi 467. člena izda tožena stranka, zbirna odločba v smislu 209. člena ZUP. Skladno s 463. a členom ZTFI sodi med pristojnosti in naloge Agencije v zvezi s sistemom jamstva za terjatve vlagateljev preveritev in potrditev zneskov, potrebnih za izplačilo zajamčenih terjatev vlagateljev, in skupnega zneska zajamčenih terjatev vlagateljev iz prvega odstavka 466. člena ZTFI (3. točka), kot tudi izračun zneskov, ki ga morajo plačati borznoposredniške družbe pri aktiviranju jamstva na podlagi 467. člena ZTFI (4. točka), torej na podlagi odločbe, katere izdaja je v pristojnosti tožene stranke. S to odločbo tožena stranka naloži borznoposredniškim družbam iz prvega odstavka 464. člena tega zakona, da vplačajo ustrezen del sredstev, potrebnih za izplačilo zajamčenih terjatev vlagateljev. Akti Agencije so po navedenem akcesorni akti, ki nasproti stranki nimajo neposrednega učinka, saj je o obveznosti borznoposredniških družb odločeno šele z (zbirno) odločbo tožene stranke na podlagi 467. člena ZTFI. Ker akcesorni akti nimajo narave samostojne upravne odločbe, jih je mogoče izpodbijati samo s pravnimi sredstvi zoper zbirno odločbo.
  • 94.
    UPRS Sklep I U 1074/2017-13
    20.3.2018
    UP00012202
    ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-4.
    upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - prekinitev postopka - zavrženje tožbe

    Tožeča stranka izpodbija odločitev o vlogi za začasno ustavitev (prekinitev) postopka, torej o vprašanju, ki se tiče postopka, ki po določbah ZUS-1 ni upravni akt niti akt, ki ga je dopustno izpodbijati v upravnem sporu, zato je sodišče tožbo kot nedopustno zavrglo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.

  • 95.
    UPRS Sodba I U 939/2017-16
    20.3.2018
    UP00014655
    ZDen člen 19, 19/1, 19/1-4, 19/3.
    denacionalizacija - ovire za vračilo v naravi - bistvena okrnitev prostorske kompleksnosti - kulturna dejavnost - namenska raba prostora
    Vsaka nepremičnina in tako tudi cerkev je na svoj način edinstvena in neponovljiva. Četudi cerkev premore edinstven in neponovljiv ambient in edinstveno akustiko, pa ne more držati trditev, da se glasbene prireditve in razstave ne morejo izvajati nikjer drugje. Pravilen je zato zaključek toženke, da o nenadomestljivosti cerkve kot prireditvenega prostora ni mogoče govoriti in torej z vračilom ne bi bila bistveno okrnjena možnost za opravljanje teh dejavnosti. Zato toženka utemeljeno ni pristopila k presoji "nadomestitvenih stroškov" in je utemeljeno zaključila, da ovire iz 1. točke prvega odstavka 19. člena ZDen niso izkazane.

    Za obstoj ovire iz 4. točke prvega odstavka 19. člena ZDen gre le v primeru, če bi se z vračilom nepremičnine poseglo v že obstoječe zaokroženo območje ali v funkcionalno povezanost nepremičnin oziroma poslovnih dejavnosti, katerim so namenjene. Bistveno je, da upravljavec (ostalega) območja oziroma nepremičnin teh ne bi mogel več uporabljati za enak namen kot pred vračilom ali bi bil ta namen izrabe bistveno okrnjen.
  • 96.
    UPRS Sodba I U 135/2018-17
    20.3.2018
    UP00012676
    ZBPP člen 37. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.
    brezplačna pravna pomoč - odločanje o isti stvari - zavrženje vloge
    Po presoji sodišča je bilo upoštevajoč dejstvo, da o isti stvari že teče upravni postopek, ter da ne moreta istočasno o isti stvari teči dva upravna postopka, pravilno uporabljeno določilo 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP.
  • 97.
    UPRS Sodba I U 551/2017-16
    20.3.2018
    UP00011432
    ZDen člen 2, 2/3, 16, 16/3, 32, 32/2.
    denacionalizacija - vrnitev podržavljenega premoženja - ovire za vračilo v naravi - odškodnina za podržavljeno premoženje - ničnost kupoprodajne pogodbe
    Ob uporabi drugega odstavka 32. člena ZDen je nerelevantno za ugotovitev obstoja ovire za vračilo v naravi, kdaj sta bili cesti kategorizirani, kot relevantno poudarja tožnica, zato je njen ugovor, da je možna vrnitev v naravi, tudi ob dopolnitvi dejanskega stanja, neutemeljen.

    Predlog, da se nepremičnine v naravi denacionalizacijskemu upravičencu vrnejo, v koristi lastnikov stavb pa ustanovi stavbna pravica, je v nasprotju z oblikami vračila po ZDen. Utemeljeno pa tožnica ugovarja pravilno ugotovljenemu dejanskemu stanju v zvezi z ovirami za vrnitev v naravi parcel 585/99 in 585/100. Tožnica zatrjuje, da gre za nepozidani zemljišči, pa tudi iz izpodbijane odločbe (stran 7 in 8 prvostopne odločbe) izhaja, da na parcelah ni evidentirana nobena stavba, sam organ pa tudi ne ugotavlja obstoja stavb oz. druge rabe, ki bi utemeljevala uporabo drugega odstavka 32. člena ZDen (npr. funkcionalno zemljišče).

    Vprašanje ničnosti pogodbe o prenosu nepremičnin v last fizičnih oseb je za obravnavano zadevo bistveno, saj v primeru uspeha odpira pot denacionalizacijskemu upravičencu za vrnitev nepremičnin v naravi.
  • 98.
    UPRS Sodba I U 978/2017-7
    20.3.2018
    UP00014585
    ZPotK-1 člen 30. ZUP člen 66.
    dovoljenje za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja - nerazumljiva vloga - poziv na odpravo pomanjkljivosti
    Tudi če bi toženka odločala po skrajšanem postopku, torej na podlagi dokazil, ki jih je predložil sam tožnik, bi toženka morala ob ugotovitvi, da se vloga ne ujema s predloženimi dokazili, iz dokazil pa izhaja, da je tožnik predlagal eno odgovorno osebo in dva delavca, tožnika pozvati, da odpravi pomanjkljivost vloge, ker se ne ujema z v vlogi navedenimi in tudi dejansko predloženimi dokazili. Po presoji sodišča je na podlagi navedenega razvidno, da gre za napako v vlogi, ki je več kot očitna, zato bi toženka morala tožnika pozvati na odpravo pomanjkljivosti.
  • 99.
    UPRS Sodba I U 1279/2017-10
    20.3.2018
    UP00014824
    ZDavP-2 člen 101. Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku (2006) člen 37, 38.
    odpis davčnega dolga - pogoji za odpis davčnega dolga - ogroženost preživljanja zavezanca in njegovih družinskih članov
    V obravnavani zadevi bi prvostopenjski organ pri odločanju o tožničini prošnji (za odpis dolga iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v višini 58,53 EUR) moral upoštevati tudi določbe 38. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku. Slednji določa, da lahko v primerih naravnih in drugih nesreč, smrti davčnega zavezanca ali drugih družinskih članov, daljše bolezni oziroma poškodbe davčnega zavezanca ali njegovih družinskih članov in invalidnosti, davčni organ, ne glede na merila, določena v 36. členu in 37. členu Pravilnika, odpiše ali delno odpiše davčno obveznost oziroma dovoli odlog ali obročno plačevanje davčne obveznosti, če bi plačilo obveznosti ogrozilo preživljanje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov. Prav slednje namreč izhaja iz tožničinih navedb.
  • 100.
    UPRS Sklep I U 536/2018-7
    20.3.2018
    UP00012239
    ZVZD-1 člen 68. ZUS-1 člen 32, 32/2.
    ukrep delovnega inšpektorja - varnost in zdravje pri delu - odvzem dovoljenja - začasna odredba - težko popravljiva škoda
    Zgolj trditev, da bi tožeči stranki s takojšnjo izvršitvijo izpodbijane odločbe nastala nepopravljiva škoda, za ugoditev zahtevi ne zadošča. Vse ostalo, kar se v predlogu navaja, pa so zgolj neke bodoče, povsem hipotetične situacije, ki bodo morda v prihodnosti nastale, ne da bi bilo pojasnjeno, katera je tista konkretna in težko popravljiva škoda, ki sledi tožeči stranki iz že nastalega in iz teh (hipotetičnih) položajev. Zakaj bi po poteku izdanega dovoljenja ne mogla dobiti novega, tožeča stranka ne pojasni. Pri čemer iz zakona (ZVZD-1) in Pravilnika o dovoljenjih za opravljanje strokovnih nalog na področju varnosti pri delu izhaja tako možnost obnove dovoljenja (15. člen Pravilnika) kot tudi možnost ponovne pridobitve dovoljenja za primer, ko se pravni osebi dovoljenje odvzame.
  • <<
  • <
  • 5
  • od 11
  • >
  • >>