inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - objekt za obveščanje in oglaševanje - odstranitev reklamnih panojev
Inšpekcijski organ se v postopku do tožnikovih pripomb, da je šlo za pomoto v številkah parcele v Pogodbi, ni posebej opredeljeval, čeprav je tožnik predložil Pogodbo s prilogami in zatrjeval, da sta bila sporna objekta predmet Pogodbe in da sta na tem mestu že od leta 2006. Inšpekcijski organ ni raziskal okoliščine, ali gre za pomoto v številkah, čeprav je bila Pogodba v letu 2007 sklenjena prav z namenom, da se uredijo določena vprašanja v zvezi z oglaševanjem na javnih mestih, s postavitvijo objektov in naprav brez ustreznega dovoljenja pristojnega organa MOL ter določitvijo pogojev in načina oglaševanja v skladu z veljavno zakonodajo v prehodnem obdobju, do sprejema občinskega prostorskega načrta (1. člen Pogodbe). Navedeno pa je po presoji sodišča relevantno, saj so se v skladu s Pogodbo reklamni panoji iz Seznama glede na novo sprejeti OPN MOL ID razdelili na dve skupini - na reklamen panoje, ki so skladni s 60. členom OPN MOL ID in za katere je bilo tako v skladu s Pogodbo kot tudi v okviru potrditve prostorskega akta že pridobljeno soglasje oziroma dovoljenje in na reklamne panoje, ki niso skladni s 60. členom OPN MOL ID, ki pa zaradi pridobljenih soglasij in dovoljenj v skladu s Pogodbo izpolnjuje kriterije iz 104. člena OPN MOL ID.
ZUPJS člen 29, 38. ZDSS-1 člen 7, 7/1. ZZVZZ-UPB3 člen 24.
socialni spor - socialno varstveni prejemki - stvarna pristojnost
Pravica do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev predstavlja socialno varstveni dodatek. V teh primerih je sodno varstvo zagotovljeno v socialnem sporu, v katerem je stvarno pristojno za odločanje socialno sodišče in ne upravno sodišče.
ZBPP člen 14, 14/1, 14/2, 14/3, 34, 34/2. ZUPJS člen 17, 18. ZUP člen 9, 146.
brezplačna pravna pomoč - finančni pogoj - ugotovitveni postopek - načelo zaslišanja stranke v postopku
Ker v obravnavanem primeru toženka dejanskega stanja ni mogla v celoti ugotoviti na podlagi dejstev in dokazov, ki jih je navedel oziroma predložil tožnik v prošnji za dodelitev BPP, ali na podlagi splošno znanih dejstev oziroma na podlagi dejstev, ki so ji bila že znana; prav tako pa v okoliščinah konkretne zadeve (glede na materialnopravno ureditev, ki omogoča izvzem določenega premoženja) ni mogoče zaključiti, da se (je) da(lo) stanje stvari popolnoma ugotoviti na podlagi uradnih podatkov, ki jih je imela toženka, in samo za to ni bilo treba zaslišati tožnika za zavarovanje njegovih pravic oziroma pravnih koristi, bi morala toženka še pred izdajo odločbe, v skladu z 9. in 146. členom ZUP, z vsemi svojimi ugotovitvami seznaniti tožnika ter mu dati možnost, da se o njih izjavi in tako učinkovito zavaruje svoje pravice in pravne koristi, to je, konkretno poda in ustrezno izkaže ugovore o obsegu, vrsti in vrednosti premoženja, ki se kot tako upošteva pri odločanju o dodelitvi BPP, oziroma razlogih, zaradi katerega se določeno premoženje ne upošteva.
odstranitev tujca iz države - začasna odredba - izkazanost nastanka težko popravljive škode - poseg v družinsko življenje
V primeru prisilne izvršitve odločbe obstaja verjetnost razdružitve tožnikove družine, kar samo po sebi predstavlja poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine, pri čemer je možne posledice take razdružitve težko argumentirano dokazovati pred njihovim nastankom.
brezplačna pravna pomoč - nepopolna tožba - zavrženje tožbe
Tožnica v danem roku v skladu s pozivom sodišča, v katerem je bila jasno poučena, v čem so pomanjkljivosti tožbe in kako naj jih odpravi, tožbe ni dopolnila tako, da bi ta imela vse sestavine po 30. členu ZUS-1 oziroma tako, da bi jo sodišče lahko obravnavalo. Iz tožničine vloge z dne 22. 2. 2018 namreč ne izhaja, koga želi tožnica sploh tožiti in tudi ne, zoper kateri upravni akt vlaga tožbo v tem upravnem sporu. Sodišče do teh podatkov ni moglo priti niti posredno, saj tožnica - kljub izrecnemu pozivu - ni predložila akta, ki ga želi izpodbijati, niti ni navedla takih podatkov o zadevi, ki bi omogočali zanesljivo sklepanje o manjkajočih navedbah.
odstranitev tujca iz države - začasna odredba - izkazanost težko popravljive škode - poseg v družinsko življenje
Če v primeru prisilne izvršitve odločbe obstaja verjetnost razdružitve družine, to samo po sebi predstavlja poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine, pri čemer je možne posledice take razdružitve težko argumentirano dokazovati pred njihovim nastankom. Zato so po mnenju sodišča izkazane okoliščine, ki kažejo na to, da bi zaradi izvršitve izpodbijane odločbe tožeči stranki lahko nastala težko popravljiva škoda.
ZUP člen 140. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (2002) člen 11, 11/1, 20, 20-č.
javni uslužbenec - zaposleni v vzgoji in izobraževanju - napredovanje v naziv - pogoji za napredovanje - dodatno strokovno delo - načelo materialne resnice - prosta presoja dokazov - dokazila k vlogi - verodostojnost
Tožena stranka je, skladno z določbami 140. člena ZUP in Pravilnika, tožnico utemeljeno pozvala, naj dokaže, da je referate na mednarodni konferenci tudi dejansko izvedla. Predlagatelj oziroma stranka v upravnem postopku je namreč tista, ki je dolžna dokazati navedbe v vlogi, upravni organ, ki v zadevi odloča, pa mora taka dokazila oceniti, oziroma zahtevati od stranke, da predloži dodatna dokazila, kolikor meni, da predložena dokazila ne izkazujejo trditev v vlogi.
izbira kandidata - imenovanje direktorja javne agencije - odločba o izbiri - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe
Vsak, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic in pravnih interesov s tožbo v upravnem sporu, mora za to izkazati pravni interes. Ta se kaže v tem, da bi morebitna ugoditev tožbi zanj pomenila izboljšanje pravnega položaja, ki ga brez vložene tožbe ne bi mogel doseči. Pravni interes mora obstajati ves čas postopka, na njegov obstoj pa je sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti.
ZG člen 14, 14/1, 17, 17/1, 17/3. Pravilnik o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtih (1998) člen 65, 65/2, 65/3.
gozdovi - gojenje in izkoriščanje gozda - gojitvena dela - načelo kontradiktornosti - načelo zaslišanja stranke v postopku
Ne iz 17. člena ZG, ne iz drugih določb veljavnih predpisov, ne izhajajo izrecne omejitve za opravljanje predmetnih gojitvenih in varstvenih del. To pomeni, da skladnosti odločbe z navedeno zakonsko normo ni mogoče presoditi zgolj na podlagi primerjave vsebine te odločbe z normo, temveč je to mogoče šele na podlagi strokovne ocene ustreznosti rokov, ki so z odločbo določeni za izvedbo konkretnih opravil. Toženka je tako oceno opravila, svoje ugotovitve prepričljivo obrazložila in se pri tem sklicevala tudi na strokovno literaturo. Zato tožnik zgolj z zatrjevanjem o tem, katero obdobje je „najprimernejše“ za izvedbo predmetnih del in pavšalnim sklicevanjem na ˝javno dostopne podatke˝ po presoji sodišča ni uspel utemeljiti ne dvoma v pravilnost in popolnost ugotovitve dejanskega stanja, ne v pravilno uporabo materialnega zakona.
Vsebine gozdnogojitvenega načrta ni mogoče šteti med ˝dejstva in okoliščine, pomembne za odločitev v zadevi˝, kot očitno meni tožnik, temveč gre za pravni akt. Pri sprejemanju tega akta je po določbah Pravilnika o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtih predpisana udeležba lastnikov gozdov, s tem pa tudi njihova seznanitev z vsebino tega akta, pač v obsegu, za kakršnega se odločijo.
denacionalizacija - rok za vložitev zahteve za plačilo odškodnine - pravočasnost zahtevka - manjvrednost objekta
V primeru, ko je do manjvrednosti prišlo po poteku roka iz 26. člena ZDen-B in do izdaje odločbe o denacionalizaciji, s katero je bilo upravičencu vrnjena nepremičnina v naravi, je upravičenec, ki je zahtevo vložil do izdaje odločbe o denacionalizaciji, le-to vložil pravočasno.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2, 13, 13/1. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah člen 4.
mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici - sistemske pomanjkljivosti azilnega postopka - pogoji za sprejem prosilca
Pri presoji obstoja utemejene domneve, da v neki državi obstajajo sistemske pomankljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev, ki bi lahko povzročile nevarnost nečloveškega ali poniževalnega ravnanja v smislu 4. člena Listine EU, ki bi glede na določbo drugega pododstavka drugega odstavka 3. člena Uredbe Dublin III preprečevale predajo tožnice v Republiko Italijo, je treba upoštevati, da Uredba Dublin III temelji na domnevi, da imajo vse države članice vzpostavljene minimalne standarde na področju mednarodne zaščite in se zato vse države članice štejejo za varne države za državljane tretjih držav. V odsotnosti dokumentov ustreznih inštitucij oziroma pristojnih organov, kot so na primer Sodišče EU, ESČP ali UNHCR, toženi stranki dejstva, k ise domneva, ni bilo potrebno še dodatno utemeljevati.
Sistemske pomankljivosti so objektivna dejstva, ugotovljiva z dokumenti ustreznih institucij oziroma pristojnih organov pri čemer sodišču ni znano nobeno relevantno poročilo o stanju v Republiki Italiji v smislu obstoja sistemskih pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - res iudicata
O isti zadevi v upravnem sporu so bile že izdane pravnomočne odločbe, zato je sodišče v skladu z 8. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo zavrglo.
z odločbo določen rok za izpolnitev obveznosti - podaljšanje roka - akt, ki očitno ne posega v tožnikovo pravico - materialni in ne procesni rok
Ne glede na to, da iz izpodbijanega sklepa in upravnih spisov izhaja, da je bil rok, določen v inšpekcijski odločbi, v obravnavanem primeru še večkrat (brez pravnega temelja) podaljšan (najprej s sklepom o dovolitvi izvršbe z dne 10. 8. 2009 do dne 15. 11. 2009, nato z dopisom toženke z dne 24. 5. 2013 do 8. 7. 2013 in nato še na ob opravi upravne izvršbe 8. 7. 2013 do 29. 7. 2013), gre za rok za izpolnitev obveznosti iz navedene inšpekcijske odločbe - izvršilnega naslova, s katero je odločeno o zadevi, ki je bila predmet postopka. Takšen rok pa ni procesni rok, zato je sklicevanje upravnih organov na določbo 99. člena ZUP napačno, saj se ta nanaša le na podaljšanje procesnih rokov.
denacionalizacija - vrnitev zaplenjenega premoženja - nacionalizacija - izjava stranke kot dokaz
Prvostopenjskemu organu kljub poizvedbam pri vseh arhivih, ki razpolagajo s tovrstnim gradivom, ni uspelo pridobiti drugih dokazil o odvzetih premičninah (razen 100 kg svinjskega fižola, 1 žitne shrambe in 1000 brezovih metel), z njimi pa tudi niso razpolagali vlagatelji zahteve, zato je imela toženka tudi po presoji sodišča v 182. členu ZUP/86 podlago, da se sme kot dokazilo za ugotovitev zatrjevanega dejstva uporabiti tudi ustne izjava stranke, ki pa je zgolj je subsidiarno dokazno sredstvo. Omejena dopustnost dokazovanja z izjavo stranke izvira iz dejstva, da ima stranka v upravnem postopku praviloma vselej določen interes, zaradi česar ni mogoče pričakovati, da bi bila njena izpovedba vedno nepristranska oziroma objektivna.
Tožena stranka je sodišče obvestila, da je tožnik zapustil azilni dom. Ker se torej ne nahaja v azilnem domu, v katerem bi moral počakati na pravnomočno odločitev o njegovi prošnji za mednarodno zaščito, je sodišče ocenilo, da ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje postopka.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 27, 29, 29/1, 29/2. Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 47. URS člen 23. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4.
mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici - Dublinska uredba III - pravni interes za tožbo - rok za predajo prosilca
Prosilec za mednarodno zaščito je upravičen do učinkovitega sodnega varstva (27. člen Dublinske uredbe v povezavi s členom 47. Listine EU o temeljnih pravicah), vključno s pravico do brezplačne pravne pomoči v sodnem postopku iz tretjega odstavka tega člena, v zvezi z morebitnim iztekom roka za predajo iz člena 29(1) in (2) Dublinske uredbe tudi v okoliščinah po tem, ko je že bil izdan sklep in je ta sklep o predaji prosilca drugi državi članici postal tudi pravnomočen.
Upravni organ mora o ugovoru prosilca, da je potekel zavezujoči rok za predajo iz člena 29(1) in (2) Dublinske uredbe, odločiti z upravnim aktom, ki ima vse obvezne sestavine po ZUP.
Tožena stranka na podlagi sodbe Sodišča EU v zadevi Majid Shiri, ki predstavlja obvezujočo pravno podlago, ne sme izvršiti odločbe z dne 14. 6. 2016 o predaji preden ne bo v ponovnem postopku na podlagi sodbe I U 2707/2017-7 odločila (tudi) o tožnikovi vlogi glede poteka roka.
pogojni odpust - pogoji za pogojni odpust - odnos do kaznivega dejanja - ponovitvena nevarnost - prosti preudarek - tožbeni zahtevek - načelo zaslišanja strank
Tožnik v tožbi, ker je prava neuka stranka, sicer res izrecno ni postavil posebnega tožbenega zahtevka, ampak v zvezi s tem zgolj navaja, da vlaga tožbo zoper odločbo z namenom, da jo sodišče presodi, obravnava, preizkusi njeno zakonitost. Iz navedenega povsem jasno izhaja kot tudi iz tožbe kot celote, da tožnik smiselno predlaga, naj se izpodbijana odločba odpravi.
Med primeroma navedenimi okoliščinami, s pomočjo katerih komisija za pogojni odpust preverja, ali je ponovitvena nevarnost podana, je sicer res naveden tudi odnos obsojenca do kaznivega dejanja in do oškodovanca, vendar pa mora biti podana vzročna zveza med določeno ugotovljeno okoliščino in ponovitveno nevarnostjo. Ni razvidno, zakaj naj bi dejstvo, da je bil odplačan doslej le manjši del protipravno pridobljene premoženjske koristi, kazal na ponovitveno nevarnost. Pri tem bi bilo potrebno preveriti, kakšne možnosti je tožnik imel, da bi odplačal večji delež protipravno pridobljene premoženjske koristi.
Postavlja se vprašanje, ali je tožnik v imel možnosti, da bi začel plačevati tisto, kar mu je bilo s prvostopenjsko sodbo naloženo, oziroma kakšne so bile te možnosti. Tožena stranka pa v upravnem postopku tožniku ni dala možnosti, da se do tega izjasni.
Ker tožeča stranka sodne takse v danem 15-dnevnem roku ni plačala, je nastopila zakonska fikcija umika tožbe. V posledici navedenega je sodišče, na podlagi drugega odstavka 34. člena ZUS-1, sklenilo, da se postopek v tem upravnem sporu ustavi.
ZGO-1 člen 50a, 66. ZVO-1 člen 51. ZON člen 105, 105a.
naravovarstveno soglasje - presoja sprejemljivosti posega v naravo - molk organa - fikcija danega soglasja - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - Triglavski narodni park
ZON predpisuje drugačne roke za izdajo naravovarstvenega soglasja, kot to določa ZGO-1, ki za vse vrste gradenj v varovanih območjih določa 30 dnevni rok. Prav tako v ZON ni zakonske fikcije, da je soglasje dano, če ARSO ne odloči v predpisanem roku.
brezplačna pravna pomoč - neupravičeno prejeta brezplačna pravna pomoč - dolžnost obveščanja organa
Po drugem odstavku 41. člena ZBPP je stranka dolžna sporočati le dejstva in okoliščine, ki nastanejo oziroma se spremenijo po dodelitvi brezplačne pravne pomoči, tožena stranka pa v izpodbijani odločbi ugotavlja drugačne podatke, ki so obstajali že v času pred dodelitvijo brezplačne pravne pomoči. Tožena stranka je v svoji prvotni odločbi napačno ugotovila dejansko stanje in na tej podlagi tožnici priznala brezplačno pravno pomoč, vendar tega ne more sanirati s kasnejšo izdajo odločbe, v kateri bi ugotovila, da je tožnica brezplačno pravno pomoč prejela neupravičeno. Pogoji iz prvega odstavka 43. člena ZBPP, ki določajo, kdaj se prejeta pomoč šteje za neupravičeno, namreč niso izpolnjeni.