pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - izvršilni postopek - načelo materialne resnice - posebni ugotovitveni postopek
Tožena stranka določbe 8. člena ZUP v konkretnem upravnem postopku ni upoštevala, saj je v celoti sledila navedbam prosilca za BPP. Spregledala je, da iz priloženega ugovora dolžnice zoper sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Celju, št. I 710/2017 z dne 30. 8. 2017, med drugim izhaja, da dolžnica v izvršilni zadevi oporeka vloženi izvršbi zato, ker je dolžnica z upnikom, A.A., dne 3.1.2006 sklenila najemno pogodbo za stanovanje v Č. in je tako z njeno sklenitvijo prišlo do realizacije sodne odločbe P 38/2002. To dejstvo po presoji sodišča zahteva izvedbo posebnega ugotovitvenega postopka, saj v primeru, kot je obravnavani, pogoji za vodenje skrajšanega ugotovitvenega postopka na podlagi 144. člena ZUP niso podani.
dohodnina - čezmejni delovni migrant - samoprijava - davčna napoved - rok za vložitev davčne napovedi
V skladu z določbo 62. člena ZDavP-2 se napoved po izteku predpisanega roka lahko vloži le hkrati s predlogom organu za naknadno predložitev davčne napovedi, v katerem je treba obrazložiti razloge za zamudo in predložiti dokaze za te navedbe. V primeru opravičljivih razlogov se takšna napoved šteje za pravočasno vloženo davčno napoved. Iz podatkov predloženega upravnega spisa ne izhaja, da bi organ prve stopnje izpeljal postopek predpisan v 62. členu ZDavP-2. Zato gre po presoji sodišča pri napovedi tožeče stranke za napoved na podlagi samoprijave glede na to, da se v skladu s prvim odstavkom citiranega 63. člena ZDavP-2 takšna napoved vloži v primeru zamude roka za vložitev davčne napovedi oziroma, če je v davčni napovedi zavezanec navedel neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke.
soglasje za priključitev na distribucijsko omrežje - pogoji za izdajo soglasja - nepopolna vloga
Pogoje za izdajo soglasja za priključitev na distribucijsko omrežje določajo splošni pogoji, po katerih mora uporabnik omrežja, ki želi priključiti svoje objekte na distribucijsko elektroenergetsko omrežje, v skladu s 6. členom med drugim predložiti tudi dokazilo o lastništvu oziroma o pravici razpolaganja z nepremičnino oziroma objektom, če ni vpisana v zemljiški knjigi. Iz navedene določbe torej jasno izhaja, da je navedeno dokazilo obvezna sestavina vloge za izdajo soglasja za priključitev na distribucijsko omrežje. To pomeni, da do predložitve navedene listine (ali soglasja lastnikov nepremičnine) vloga za izdajo soglasja ni popolna in je treba z njo ravnati v skladu z določbo 67. člena ZUP.
dohodnina - čezmejni delovni migrant - samoprijava - posebna olajšava
V zvezi s posebno davčno olajšavo za čezmejne delovne migrante iz petega odstavka 113. člena ZDoh-2 je Ustavno sodišče RS presodilo, da zakonodajalec ni izkazal razumnega razloga, ki bi utemeljeval različno urejanje enakih položajev, v konkretnem primeru za priviligiranje davčnega položaja čezmejnih delovnih migrantov. Zakonodajalcu je naložilo odpravo ugotovljene protiustavnosti, ob tem pa izrecno določilo, da se do njene odprave (torej do sprejetje ustreznega zakona) v postopkih odmere dohodnine neustavna določba še naprej uporablja. Glede na navedeni način izvršitve, ki ga je v svoji odločbi določilo Ustavno sodišče RS, to pomeni, da se peti odstavek 113. člena ZDoh-2 uporablja v postopkih odmere dohodnine za tista leta, ko je bila ta zakonska določba še v veljavi, ne glede na to, kdaj in na kakšen način je bil postopek odmere dohodnine začet.
rudarska pravica - vloga za pridobitev rudarske pravice - nosilec rudarske pravice - pogoji
Glede na to, da je tožeča stranka v vlogi navedla kot predviden čas trajanja rudarske pravice 5 let in izkoristek mineralne surovine do 60 000 m3 v raščenem stanju, iz česar izhaja letna proizvodnja 12 000 m3 na leto, kar ne izpolnjuje zahteve po zadostni letni proizvodnji (najmanj 30 000 m3 mineralne surovine na leto), je tako tožena stranka, upoštevaje tudi izjavo o skladnosti, ki jo je izdal Geološki zavod Slovenije, utemeljeno zaključila, da tožeča stranka ne izpolnjuje pogojev za pridobitev rudarske pravice.
denacionalizacija - pravica do odškodnine tuje države - FIP
Do odškodnine po FIP oziroma UVEG so bile upravičene osebe, ki jim je na ozemlju tedanje Jugoslavije nastala materialna škoda zaradi odvzema, izgube ali uničenja gospodinjske opreme ali predmetov, potrebnih za opravljanje poklica. Zato ni mogoče šteti, da so bile do te odškodnine upravičene tudi osebe, ki take škode niso utrpele, jim je pa bilo podržavljeno premoženje, npr. nepremičnine. Določbe FIP in izvedbenih predpisov take razlage ne omogočajo, saj taka vsebina iz besedila njihovih določb ni razvidna, prav tako to ne izhaja iz predmeta in cilja, kot sta ga opredelili pogodbeni stranki FIP.
Pravice do denacionalizacije nepremičnin ni mogoče odkloniti na podlagi ugotovitve, da bi prejšnji lastnik teh nepremičnin bil upravičen do odškodnine za podržavljene, izgubljene ali uničene gospodinjske predmete ali predmete, potrebne za opravljanje poklica.
Tožeča stranka vlogi za izdajo okoljevarstvenega soglasja ni predložila projektne dokumentacije za predvideni poseg. Zaradi navedenega je bila na podlagi 67. člena ZUP utemeljeno pozvana, da v postavljenem roku predloži manjkajoče dokazilo (kakor tudi popravljeno poročilo o vplivih na okolje), pri čemer je bila opozorjena na posledice, če tega ne bo storila. Ker ni sporno, da tožeča stranka v postavljenem roku zahtevanega dokazila ni predložila, je odločitev prvostopnega organa o zavrženju vloge, ki jo je potrdila tudi tožena stranka, skladna z določbo drugega odstavka 67. člena ZUP, ki določa, da če stranka v roku ne odpravi pomanjkljivosti, organ s sklepom vlogo zavrže.
dohodnina - čezmejni delovni migrant - stroški prehrane in prevoza - posebna davčna olajšava - samoprijava
Kot izhaja iz podatkov predloženega upravnega spisa, je v obravnavani zadevi tožeča stranka napoved za odmero dohodnine za leto 2013 vložila kot napoved v obliki samoprijave po 63. členu ZDavP-2 in v njej uveljavljala znižanje davčne osnove z upoštevanjem stroškov prehrane in prevoza na delo ter olajšavo za čezmejne delovne migrante. Glede na stališče davčnega organa, da je zavezanec z vložitvijo napovedi na podlagi samoprijave prekludiran glede uveljavljanja stroškov dela in davčnih olajšav, tožena stranka v postopku odmere dohodnine za leto 2013 ni ugotavljala ali in v kakšni višini je znižanje davčne osnove utemeljeno. Zato je izpodbijana odločba, s katero je davčni organ odmeril tožeči stranki dohodnino za leto 2013 brez upoštevanja stroškov za prehrano in prevoza na delo ter olajšave za čezmejne delovne migrante, nepravilna in nezakonita.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - kazenski postopek - obnova postopka
Iz tožnikove vloge in predloženih listin ni izkazan (dokazan) razlog za obnovo kazenskega postopka, določba prvega odstavka 410. člena ZKP pa kot dokazilo obnovitvenega razloga iz 1. točke prvega odstavka 410. člena ZKP zahteva predložitev pravnomočne sodbe, da so bile omenjene osebe spoznane za krive teh kaznivih dejanj, zato sodišče v celoti pritrjuje toženi stranki, da objektivni pogoj iz 24. člena ZBPP ni izkazan.
V zadevi je sporno le pravno vprašanje glede skladnosti Uredbe o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov z ZZRZI. Glede navedenega je Vrhovno sodišče sprejelo pravno razlago, ki ji sledi tudi to sodišče in se nanjo sklicuje. Tako je za ugotovitev obveznosti tožeče stranke relevantna kvota 6 %, kar glede na število vseh zaposlenih pomeni 6 invalidov. Ker je tožeča stranka v mesecu novembru in decembru 2015, na katera se nanaša izpodbijana odločba, imela 2 zaposlena invalida (kar ni sporno), ji je Sklad utemeljeno naložil plačilo prispevka do izpolnitve kvote na podlagi ZZRZI.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - kazenski postopek - obnova postopka
Ker niti iz upravnega spisa ne izhaja podatek, da bi bila v zvezi z obsodilno sodbo, za katero tožnik želi obnovo postopka, izdana kakršnakoli sodba, s katero bi bil kdorkoli spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja, tega pa sodišču ni niti zatrjeval niti takšne sodbe ni predložil tožnik, je zaključek tožene stranke, da prosilec ne izpolnjuje pogojev iz 24. člena ZBPP, pravilen.
tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - obvestilo - zahteva za varstvo zakonitosti - zavrženje tožbe
O odločitvi, da ne bo vložena zahteva za varstvo zakonitosti, Vrhovno državno tožilstvo obvesti pobudnika, vendar z obvestilom ne odloči o (pobudnikovi) pravici ali obveznosti in obvestilo tudi nima nobenega neposrednega pravnega učinka. Prav tako zoper obvestilo ni možno redno pravno sredstvo v smislu 25. člena Ustave RS.
Okoliščina, da so deleži zaposlenih invalidov v nekaterih dejavnostih višji kot v drugih, ne more biti edino merilo za določitev višine kvote.
Zakonodajalec je kot temeljni razlikovalni znak določil dejavnost delodajalca ter naložil vladi, da na predlog Ekonomsko socialnega sveta, ki je tristranski organ socialnih partnerjev in vlade, določi različne kvote glede na različne dejavnosti. Določitev različnih višin kvot glede na določen zakonski okvir od 2 % do 6 % je tako v prosti presoji vlade, ki pa je omejena z mnenjem Ekonomsko socialnega sveta.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - hipoteka - skrajšani ugotovitveni postopek
Zakonodajalec je finančni kriterij upravičenja do BPP omejil z višino prihrankov oziroma premoženja. Na navedeni cenzus sta pri odločanju o dodelitvi BPP vezana tako organ za BPP kot tudi sodišče. Glede na ugotovljeno vrednost premoženja, s katerim razpolaga tožnik, je tožena stranka pravilno ugotovila, da tožnik ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev BPP, zato je utemeljeno zavrnila njegovo prošnjo. Vrednost tožnikove nepremičnine, v kateri ne prebiva, znaša 26.131,00 EUR, kar znatno presega zakonsko določeno mejno vrednost premoženja.
Podatki, potrebni za sprejem odločitve, so bili toženi stranki predloženi že s strani tožnika, na tej podlagi pa je tožena stranka iz uradnih evidenc povzela podrobnejše podatke o tožnikovem premoženjskem stanju.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - odlog izvršbe
Tožena stranka izpolnitve objektivnega pogoja ni zadostno obrazložila, saj v obrazložitvi izpodbijane odločbe niso navedene okoliščine, na podlagi katerih bi bilo mogoče zaključiti, da je podana verjetnost izgleda za uspeh podanega predloga za odlog izvršbe v predmetni izvršilni zadevi.
Sodišče je tožnikove navedbe v ugovoru zoper plačilni nalog smiselno štelo kot umik tožbe. Iz tožnikovih navedb je namreč razvidno, da pri sodišču ni vložil tožbe, ampak je zgolj podal predlog za odstop zadeve pristojnemu državnemu tožilstvu v nadaljnje ravnanje in ukrepanje.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - izvršilni postopek - nadomestna izpolnitev
Tožena stranka določbe 8. člena ZUP v konkretnem upravnem postopku ni upoštevala, saj je v celoti sledila navedbam prosilca za BPP in svojo odločitev oprla na sodbo v zadevi št. P 38/2002. Po presoji sodišča bi morala tožena stranka prvenstveno ugotoviti, ali je bila navedena sodba v zadevi realizirana, toliko bolj zaradi podatka, ki ga je navedla v obrazložitvi izpodbijane odločbe (7. točka), da pred Okrajnim sodiščem v Celju poteka izvršilni postopek, št. In 229/2010, ki se nanaša na izpraznitev stanovanja, ki je predmet izvršilnega postopka.
ZBPP člen 11, 11/3, 13, 13/2, 14, 14/3, 22, 22/1, 22/2. ZSVarPre člen 8, 8/1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca
Organ je pravilno ugotovil, da je glede na prvi odstavek 8. člena ZSVarPre dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka iz drugega odstavka 13. člena ZBPP ob izdaji odločbe znašal 585,12 EUR ter da glede na listinsko dokumentacijo tožnik prejema pokojnino v višini 840,13 EUR mesečno, kar tudi ni sporno, in po presoji sodišča nato pravilno zaključil, da je s tem v navedenem drugem odstavku 13. člena ZBPP določeni limit za dodelitev (redne) BPP presežen.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - površina objekta - neto tlorisna površina objekta
Glede na jezikovno razlago določbe je namen 21. točke prvega odstavka 3. člena OPN, ki ureja izračun zazidljivosti parcele, na kateri se bo gradilo in ki izrecno izpostavlja, da se v tlorisno projekcijo najbolj izpostavljenih delov stavbe nad terenom ne upoštevajo pri izračunu zazidanosti balkoni in napušči, da se izloči prostore, ki segajo iz fasade objekta in ne obremenjujejo z zazidanostjo površine pod sabo, ker niso povezani s tlemi.
Predmet izključitve so torej le tisti balkoni (oz. prostori, ne glede na imenovanje), ki so glede na stavbo izpostavljeni v prostor, njihova površina pa ne obremenjuje zemljišča, ki ga pokriva dokončana stavba (standard SIST ISO 9863).
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - sklenjena sodna poravnava
Tožniku v obravnavanem primeru pripada nagrada za sklenjeno sodno poravnavo. Iz zapisnika poravnalnega naroka je namreč razvidno, da sta stranki delovnega spora navedenega dne sklenili sodno poravnavo, v okviru katere je tožeča stranka podala izjavo o umiku tožbe, tožena stranka pa izjavo o podaji soglasja k navedenemu umiku. Poleg navedenega sta se stranki dogovorili tudi, da krijeta vsaka stranka svoje stroške postopka, ter da sta s sklenitvijo sodne poravnave uredili vsa razmerja med strankama. Utemeljen je zato tožbeni ugovor, da sta se stranki dogovorili o drugačnem načinu kritja stroškov postopka, kot če bi šlo zgolj za umik tožbe.