Iz predložene dokumentacije ni razvidna povezava med pogodbo, naročilnicami in računi. Naročilnice se namreč na sklenjeno pogodbo ne sklicujejo, prav tako se računi ne sklicujejo na naročilnice, ki jih je tožnik predložil skupaj s prejetimi računi. Količina opravljenih storitev ni navedena v nobenem od predloženih dokumentov (računih, naročilnicah ali v pogodbi). Ugotovitve količine opravljenih storitev pa po presoji sodišča tudi ne omogoča cena 8 EUR na uro, ki izhaja iz treh od petih naročilnic. Ta namreč omogoča le preračun zaračunanega zneska v število ur, torej izračun števila zaračunanih ur, ne pa preveritve obsega storitev, ki so bile dejansko opravljene. Tožnik namreč ni predložil pogodbeno dogovorjenega obračuna del po dejansko opravljenih količinah, kot podlage za potrditev in plačilo prejetih računov. To pa pomeni, da tožnik, na katerem je breme dokazovanja, obsega storitev in s tem izpolnitve vsebinskih pogojev za odbitek vstopnega DDV, ni dokazal, kar hkrati pomeni, da predložena dokumentacija ne omogoča zunanje kontrole utemeljenosti odbitka vstopnega DDV na podlagi obravnavanih računov.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - izvršilni postopek - dovoljenost revizije
Organ je svojo odločitev sprejel po ugotovitvi, da tožnik prosi za dodelitev BPP za vložitev revizije in/oziroma zahtevek za varstvo zakonitosti zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani z dne 20. 2. 2017, izdanem v izvršilnem postopku, torej na podlagi ZIZ, po katerem revizija ni dovoljena, zahtevo za varstvo zakonitosti pa lahko vloži le državni tožilec. S takim zaključkom se strinja tudi sodišče.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - površina objekta - neto tlorisna površina objekta
Glede na jezikovno razlago določbe je namen 21. točke prvega odstavka 3. člena OPN, ki ureja izračun zazidljivosti parcele, na kateri se bo gradilo in ki izrecno izpostavlja, da se v tlorisno projekcijo najbolj izpostavljenih delov stavbe nad terenom ne upoštevajo pri izračunu zazidanosti balkoni in napušči, da se izloči prostore, ki segajo iz fasade objekta in ne obremenjujejo z zazidanostjo površine pod sabo, ker niso povezani s tlemi.
Predmet izključitve so torej le tisti balkoni (oz. prostori, ne glede na imenovanje), ki so glede na stavbo izpostavljeni v prostor, njihova površina pa ne obremenjuje zemljišča, ki ga pokriva dokončana stavba (standard SIST ISO 9863).
kolektivno upravljanje avtorskih pravic na avdiovizualnih delih - izdaja dovoljenja za kolektivno upravljanje - ustavitev postopka - načelo zakonitosti - v času odločanja veljaven predpis
V obravnavanem primeru je organ o tožnikovi vlogi pravilno odločil po v času odločanja veljavnem predpisu, tj. po sedmem odstavku 81. člena ZKUAPS, in postopek ustavil, saj ga je k temu zavezovalo načelo zakonitosti (6. člen ZUP).
ZBPP člen 11, 11/3, 13, 13/2, 14, 14/3, 22, 22/1, 22/2. ZSVarPre člen 8, 8/1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca
Organ je pravilno ugotovil, da je glede na prvi odstavek 8. člena ZSVarPre dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka iz drugega odstavka 13. člena ZBPP ob izdaji odločbe znašal 585,12 EUR ter da glede na listinsko dokumentacijo tožnik prejema pokojnino v višini 840,13 EUR mesečno, kar tudi ni sporno, in po presoji sodišča nato pravilno zaključil, da je s tem v navedenem drugem odstavku 13. člena ZBPP določeni limit za dodelitev (redne) BPP presežen.
Uredba o odpadni električni in elektronski opremi (2015) člen 17, 17/2, 25, 25/1, 25/2, 27, 27/1, 27/2, 34, 34/1. ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 36, 36/1, 36/1-4. URS člen 120, 153.
ravnanje z odpadki - določitev deležev - načelo zakonitosti - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
V obravnavani zadevi je toženka na podlagi prvega odstavka 34. člena Uredbe o odpadni električni in elektronski opremi (OEEO) z izpodbijanim sklepom objavila deleže izpolnjevanja obveznosti, za katere morajo nosilci skupnega načrta za leto 2017 zagotoviti zbiranje in obdelavo OEEO. S tem po presoji sodišča ni odločala o kakšni tožnikovi obveznosti. Obveznost tožnika, da zagotavlja zbiranje in obdelavo OEEO je urejena v Uredbi (27. člen Uredbe), pri tem pa gre za splošno in abstraktno ureditev obveznosti v predpisu in ne za odločitev o tej obveznosti v konkretnem primeru.
Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe člen 1.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni pogoj
Tožena stranka je na podlagi 11. alineje poglavja 3.7.2. z naslovom „Zavrnitev vlog“, ki določa, da se vloga zavrne, če je prijavitelj med upravičene stroške uvrstil tudi neupravičene stroške in v vlogi predvidel sofinanciranje tudi neupravičenih stroškov, pravilno zaključila, da je to razlog za zavrnitev tožnikove vloge.
ZUP člen 2, 2/1, 2/2, 279. ZUS-1 člen 68. ZLD člen 16, 18, 18/1. ZGJS člen 10, 41.
lekarniška dejavnost - koncesija za opravljanje lekarniške dejavnosti - prenehanje koncesijskega razmerja - odpoved koncesijske pogodbe - ničnost upravnega akta
Po presoji sodišča ni pravne podlage, da bi se nastop tega dejstva (tj. prenehanja koncesijskega razmerja in dneva prenehanja) ugotavljal z upravno odločbo, ki pomeni odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe oziroma druge stranke na področju upravnega prava.
ZLD in ZGJS izdaje takšne odločbe ne predvidevata. Zato sodišče ugotavlja, da o vprašanjih v zvezi s trajanjem koncesijskega razmerja za opravljanje lekarniške dejavnosti ni mogoče odločati v upravnem postopku.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - sklenjena sodna poravnava
Tožniku v obravnavanem primeru pripada nagrada za sklenjeno sodno poravnavo. Iz zapisnika poravnalnega naroka je namreč razvidno, da sta stranki delovnega spora navedenega dne sklenili sodno poravnavo, v okviru katere je tožeča stranka podala izjavo o umiku tožbe, tožena stranka pa izjavo o podaji soglasja k navedenemu umiku. Poleg navedenega sta se stranki dogovorili tudi, da krijeta vsaka stranka svoje stroške postopka, ter da sta s sklenitvijo sodne poravnave uredili vsa razmerja med strankama. Utemeljen je zato tožbeni ugovor, da sta se stranki dogovorili o drugačnem načinu kritja stroškov postopka, kot če bi šlo zgolj za umik tožbe.
prispevki za socialno varnost - samostojni podjetnik - dohodek iz dejavnosti - dohodek iz zaposlitve - navidezna (simulirana) pogodba - osebna odvisnost delavca
Razlika med obdavčitvijo dohodka iz dejavnosti in dohodka iz zaposlitve ni toliko v vrsti pogodbe oziroma v pravnem položaju (statusu) pogodbenika - fizične osebe, ki delo opravlja, kot v njegovem položaju odvisnosti oziroma neodvisnosti v razmerju do naročnika. Prav ta ocena položaja (šestih) fizičnih oseb kot izvajalcev storitev po sklenjenih Pogodbah o poslovnem sodelovanju je bila v konkretnem primeru opravljena in pri tem so bile ugotovljene okoliščine, da so samostojni podjetniki delo opravljali nepretrgoma (kontinuirano izdajanje računov), da so morali mesečno predložiti poročila oz. izpolnjene potne naloge, da so delo opravljali v t.i. organiziranem procesu in obsegu, ki jim ga je določil oz. dodelil tožnik, da so delo opravljali pod nadzorom tožnika in da je odgovornost za kvaliteto opravljenega dela prevzel tožnik. Po presoji sodišča navedeno kaže na odvisno pogodbeno razmerje med delodajalcem in fizično osebo iz 35. člena ZDoh-2. Po drugi strani pa iz ugotovljenih dejanskih okoliščin ni razbrati, da bi šlo pri obravnavanih storitvah za neodvisno, samostojno opravljanje dejavnosti iz 46. člena ZDoh-2, kot meni tožnik.
V obravnavani zadevi je bilo v postopku pred pristojnim organom za BPP kot nesporno ugotovljeno, da je tožnica v postopku, v katerem ji je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, uspela. Nesporno je bilo tudi ugotovljeno, da tožnica na podlagi sodne poravnave ni pridobila premoženja. Tožnica pa v postopku pred organom za BPP, ko ji je bila dana možnost izjave, tudi ni ugovarjala s strani organa ugotovljenim dejstvom, da je njen zakonec lastnik nepremičnin in da skupna vrednost teh po oceni GURS znaša 20.217,23 EUR, ter zaključku organa, da je s tem presežen znesek 14.281,44 EUR, do katerega vrednosti premoženja je prosilcu še mogoče odobriti brezplačno pravno pomoč. Upoštevaje navedeno torej obveznost tožnice, da vrne stroške, izplačane iz naslova brezplačne pravne pomoči, temelji na ugotovitvi organa za BPP, da materialnih pogojev za brezplačno pravno pomoč sedaj ne bi več izpolnjevala, saj se je njeno premoženjsko stanje po štirih letih od pravnomočnosti odločbe, s katero ji je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, izboljšalo do te mere, da ne bi bila več upravičena do brezplačne pravne pomoči.
mednarodna zaščita - pravni interes za tožbo - samovoljna zapustitev azilnega doma
Toženka je sodišče obvestila, da je tožnik samovoljno zapustili azilni dom. Ker se torej ne nahaja v azilnem domu, v katerem bi moral počakati na pravnomočno odločitev o svoji prošnji za mednarodno zaščito, je sodišče ocenilo, da ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje postopka.
institucionalno varstvo - plačilo storitev institucionalnega varstva - vezanost sodišča na pravno podlago - subsidiarni upravni spor
Ker je v obravnavani zadevi tožbeni predlog sposoben za obravnavo po 2. členu ZUS-1, ga je sodišče dolžno tako tudi obravnavati.
V konkretnem primeru gre za odločanje izvajalca javne službe o pravici uporabnika, to je tožnika, do bivanja v zavodu. Kot izvajalec javne službe je tožena stranka dolžna v primeru, kot je obravnavani, postopati v skladu z določili ZUP.
mednarodna zaščita - pogoji za priznanje mednarodne zaščite - očitno neutemeljena prošnja vložena iz ekonomskih razlogov - očitno neutemeljena prošnja - pospešen postopek - varna izvorna država
Po presoji sodišča tožena stranka obstoj razloga iz 1. alinee 52. člena ZMZ-1 utemeljeno opira na tožnikove navedbe, iz katerih izhaja, da je izvorno državo zapustil iz ekonomskih razlogov.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - varna izvorna država - navajanje nepomembnih ali zanemarljivih dejstev
Tožnik v upravnem postopku ni izkazal, da ob upoštevanju specifičnih okoliščin tožnika Alžirija ni zanj varna država v smislu 61. člena ZMZ-1. Zgolj pavšalna navedba o prisotnosti teroristov, ko se je šolal, in da zato konkretna država ni varna izvorna država za prosilca, kar se je zgodilo v konkretni zadevi, ne more vplivati na drugačno presojo zakonitosti izpodbijanega akta.
Šele na osebnem razgovoru dne 23. 1. 2018 je tožnik na vprašanje, ali boste počakali na odločitev organa v Sloveniji, dejal: »Trenutno sem bolan, imam tuberkulozo, zato ne vem, ali bom ostal, ali ne.« To kaže na to, da tožnik ne smatra, da bi glede na njegovo zdravstveno stanje imel edino možnost zdravljenja v Sloveniji.
ZMZ-1 člen 23, 23/1, 23/1-8, 23/1-9, 23/1-10, 27, 27/9, 30, 30/1, 30/2. Direktiva 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite člen 5. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 5.
mednarodna zaščita - zatečeni begunec sur place - informacije o izvorni državi - prosilec iz Irana - sprememba veroizpovedi
Direktiva št. 2011/95/EU dopušča le zavrnitev ponovne prošnje in le zavrnitev priznanja statusa begunca, ne pa tudi sobsidarne oblike zaščite, uporaba pa mora biti v skladu s Konvencijo o statusu beguncev in Protokolom o statusu beguncev (Ženevska konvencija). V nasprotju s tem je tožena stranka zavrnila tožnikovo prvo prošnjo in tudi priznanje statusa subsidiarne oblike zaščite. Ker se je tožena stranka nepravilno oprla na drugi odstavek 30. člena ZMZ-1, ni presojala, ali tožniku grozi preganjanje oziroma povzročitev resne škode zaradi njegovih dejavnosti po zapustitvi Irana, ki so povezane z njegovo spremembo vere.
Iz členov 4(3)d, 5(1) in 5(2) Kvalifikacijske direktive 2011/95/EU ter prvega odstavka 30. člena ZMZ-1 kakor tudi iz Ženevske konvencije ne izhaja, da prosilec ni upravičen do priznanja statusa begunca ali subsidiarne oblike zaščite, če njegova prošnja temelji na dejavnostih izvršenih po zapustitvi izvorne države, katerih izključni namen je bil ustvarjanje potrebnih pogojev za priznanje mednarodne zaščite.
Glede na absolutno naravo pravic iz 2. člena EKČP in Protokola 6 k EKČP in Protokola 13 k EKČP glede odprave smrtne kazni v vseh okoliščinah (pravica do življenja) in 3. člena EKČP (prepoved mučenja), kar je ESČP v svoji sodni praksi že večkrat poudarilo, mogoče sklepati, da bi bila prisilna odstranitev tujca v izvorno državo, kjer bi mu grozila kršitev pravic iz 2. ali 3. člena EKČP (enaki pravici pa določata tudi Ustava RS in Listina EU o temeljnih pravicah), nedopustna, in to ne glede na morebitna tujčeva preračunljiva sur place dejanja.
tožba v upravnem sporu - nepopolna tožba - nepodpisana tožba - poziv k odpravi pomanjkljivosti tožbe
Ker tožnik tožbe tudi po pozivu sodišča ni lastnoročno podpisal, kljub opozorilu na pravne posledice nepodpisa, je tožba ostala nepopolna ter kot taka nesposobna za obravnavo.
ZPotK člen 3, 3-3, 28, 28/2, 33, 34, 34/7, 34/7-6.
inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - potrošniški kredit - varstvo potrošnikov
Kreditno pogodbo, h kateri so tožeča stranka in kreditojemalec sklepala anekse, je šteti treba kot eno pogodbo in ne več pogodb, saj z ekonomskega vidika sestavljajo celoto.
ZPotK-1 ne prepoveduje sklepanja več pogodb istega dajalca kredita, ki z ekonomskega vidika sestavljajo celoto, vendar pa sodišče ugotavlja, da je tako sklepanje kreditnih pogodb prepovedano takrat, ko se kreditodajalec želi s tem izogniti določbam ZPotK-1.
Z določbo drugega odstavka 28. člena ZPotK-1 je zakonodajalec uvedel preventivni ukrep v korist varstva potrošnikov, z namenom, da se onemogoči dajalce kreditov, da bi kreditne pogodbe razbili na več razmerij ali več zaporednih razmerij, ki sama po sebi niso urejena z določbami tega zakona, vendar so ekonomsko gledano enakovredna pogodbam, ki jih ureja ZPotK-1.2 Kolikor se ugotovi, da dajalec kredita ravna na opisani način, mu tržni inšpektor na podlagi 6. točke sedmega odstavka 34. člena ZPotK-1 prepove sklepanje kreditnih pogodb po ZPotK-1.
dovoljenje za stalno prebivanje tujca - pogoji za izdajo dovoljenja - neprekinjeno bivanje v Republiki Sloveniji - dokončna in pravnomočna odločba - učinki pravnomočnosti
Tožena stranka je oceno, ali tožnik izpolnjuje pogoje zakonitega neprekinjenega bivanja v Republiki Sloveniji napačno oprla na odločbo, s katero je bila zavrnjena tožnikova prošnja za podaljšanje enotnega dovoljenja in dela tujca, saj ta v trenutku odločanja še ni bila niti dokončna niti pravnomočna.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84/2. ZTuj-2 člen 68, 68/1, 68/1-5. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu - begosumnost
Ministrstvo obrazloži sorazmernost odrejenega pridržanja v smislu določb Uredbe št. 604/2013 in hkrati (tudi) uporabo določb drugega odstavka 84. člena ZMZ-1, po katerih se prosilcu lahko odredi ukrep omejitve gibanja na Center za tujce, če v posameznem primeru ni mogoče učinkovito izvesti ukrepa obveznega zadrževanja na območje azilnega doma, kot je sicer predvideno v prvem odstavku istega člena. Ob ugotovljenem obstoju znatne nevarnosti, da bo tožnik pobegnil, je zato šteti ukrep pridržanja za legitimen in v konkretnem primeru, z ozirom na razmere v Azilnem domu, kot so opisane v izpodbijanem sklepu, tudi nujen za izvršitev namena, zaradi katerega je bil izrečen. Stanje v Azilnem domu v Ljubljani, kot se podrobno in neprerekano opisuje v izpodbijanem sklepu, namreč ne onemogoča pobega in zato namestitev tožnika v Azilni dom, kar bi bil v konkretnem primeru milejši ukrep, ni mogoča. Kot možna zato ostane le izpodbijana nastanitev tožnika v Centru za tujce.