priznanje statusa vojnega veterana - vojni veteran
Pred izdajo odločbe je treba ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so za odločitev pomembne in strankam omogočiti, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi. Odločitev prvostopnega organa sloni na odločitvi, da tožnik ni dokazal, da je izpolnil pogojev za vpis v evidenco vojnih veteranov. Iz obrazložitve odločbe prvostopnega organa pa ni razvidno, katere konkretne naloge je tožnik dejansko opravljal, saj se vsi razlogi nanašajo zgolj na splošne opredelitve nalog, ki naj bi jo opravljala gasilska enota, kamor je bil tožnik razporejen.
izvršitelj - predujmi za storitve izvršitelja - DDV
Prejeti predujmi so v sistemu DDV predplačila, od katerih že nastane obveznost obračuna DDV, kar posledično pomeni, da bi morala tožnica v trenutku, ko je znesek predujmov presegel 5.000.000,00 SIT, vložiti prijavo za registracijo o vpisu zavezanosti za DDV v davčni register.
Zaradi že izplačane odškodnine stranki iz naslova po ZPKri in ZPPZV91 in zaradi zakonske omejitve zneska odškodnin, izplačanih po ZSPOZ v višini 2.000.000 SIT, ne more biti v celoti izplačana še nadaljnja odškodnina iz naslova po ZPKri.
Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-356/02-14 z dne 23. 9. 2004 je glede začetka teka zamudnih obresti jasna. Odločitev, da se prisilna izterjava obveznosti po odmerni odločbi odloži do odločitve o pritožbi, tudi po presoji sodišča ne more vplivati na začetek teka zamudnih obresti, ki ga Ustavno sodišče veže na izvršljivost odločbe skladno z določbami 15.a člena ZDavP. Zatrjevana ukinitev računa, ki je kot vplačilni račun naveden v izreku odmerne odločbe, na njeno izvršljivost ne more vplivati.
Dokup zavarovalne dobe ne predstavlja prejemka, ki bi se nanašal na tožnikovo delo v smislu pridobivanja dohodkov. Zato niso izpolnjeni pogoji za obdavčitev, ki jo mogoča 13. člena ZDoh.
Glede na neizpodbitno ugotovljena dejstva o starših A.A., ki so bili uvrščeni na dva seznama, ki izkazujejo pripadnost nemški narodnosti, je zato po oceni sodišča, ob odsotnosti prepričljivega dokaza, da se A.A. z razliko od svojih staršev, ni štel za Nemca, upravni organ pravilno ocenil, da je bila imenovana oseba nemške narodnosti. (Pri)tožbeni argument, da je bil A.A. izrečen "delni preklic" in da je bil zato opravilno nesposoben, ni zadosten. Kajti narodnost, kot je sodišče navedlo zgoraj, se ne dokazuje samo s pravnimi posli, ki bi imeli pravno veljavo, ampak z vsakršnimi dejanji imenovane osebe v tistem času, ki lahko izkazujejo narodnostno pripadnost. Iz ustavljene upravno-sodne prakse namreč izhaja, da zgolj izjava o lojalnosti ni dovolj. Poprava krivic zaradi nezakonito odvzetega premoženja po drugi svetovni vojni ni področje, ki ga pokriva primarno pravo Evropske unije, kar pomeni, da pogoji za vračanje po vojni odvzetega premoženja tudi ne spadajo v področje uporabe sekundarnega prava, ki ga omenja tožnica v tožbi (Direktiva Sveta št. 2000/43/ES, člen 3 in Direktiva Sveta št. 2000/78/ES).
ZPP člen 150, 150. ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-8, 6, 6/1, 6/1-8. ZUS-1 člen 17, 17/4, 17, 17/4.
dostop do informacij javnega značaja - informacija javnega značaja
Pri vprašanju, ali naj se sodba pokaže prosilki, so nedvomno prizadeti interesi oseb, na katere se sodba nanaša. Te osebe je upravni organ dolžan obvestiti o postopku in njihovi pravici, da se ga udeležijo. Tožena stranka bi zato morala poskrbeti za to, da bi bile v postopku udeležene tudi osebe, ki so navedene v sodbi. Iz navedenega razloga bi jim bilo treba dati možnost, da se pred izdajo odločbe izjasnijo o tem, ali naj se sodba pokaže prosilki. Odgovor na vprašanje, kdo ima pravico do vpogleda v pravdni spis, nudita tako ZDIJZ kot ZPP. ZDIJZ določa, da ima vsakdo omogočen prost dostop do informacij javnega značaja, razen če ne gre za katero od izjem iz 6. člena ZDIJZ. Po drugi strani ZPP v 150. členu določa, da imajo pravico pregledovati spise stranke pravde, v kateri so udeležene, in tiste osebe, ki imajo opravičeno korist. Oba zakona nudita različna odgovora na vprašanje, ali se lahko sodba pokaže vsakomur ali samo stranki v postopku in tistemu, ki ima opravičeno korist. V konkretnem primeru sodišče ocenjuje, da gre za odnos specialnejšega predpisa do splošnejšega, ko gre za uporabo 150. člena ZPP napram uporabi ZDIJZ. Medtem ko ZDIJZ ureja režim dostopnosti informacij javnega značaja na splošno, torej z vseh področij, ureja 150. člen ZPP dostopnost informacij s točno določenega področja, to je iz pravdnih spisov. Torej je ZPP, ko gre za vprašanje uporabe 150. člena, specialnejši predpis in mu je zaradi tega treba dati prednost.
vračilo davka na promet nepremičnin - davek na promet nepremičnin
Učinka izvensodne poravnave tudi po presoji sodišča ni mogoče razširiti tako, da bi se štelo, da so izpolnjeni pogoji iz 2. odstavka 373. člena ZDavP - UPB 1 in da ima davčni zavezanec pravico zahtevati, da se odločba o odmeri davka na promet nepremičnin odpravi in da se mu davek, če je bil plačan, vrne.
Pri oceni davčne osnove se lahko davčni organ opre tudi na podatke, ki so primeroma navedeni v 2. odstavku 39. člena ZdavP, pri osebah, ki opravljajo enako ali podobno dejavnost oz. pri osebah, ki dosegajo primerljive vrste dohodkov. Po mnenju sodišča navedeni splošni napotki usmerjajo davčni organ kako pristopiti k izdelavi ocene in katere podatke vzeti za primerjavo, ob tem da je sama metoda oz. postopek prepuščen davčnemu organu, mora pa biti ocena izvedena na ta način, da je takšno cenitev tudi mogoče preizkusiti.
Iz podatkov upravnih spisov mora jasno izhajati pravna podlaga za davčno oceno in katera metodologija je bila uporabljena. Številka davčnega zavezanca je identifikacijski znak, po katerem se ga nedvomno opredeli.
Prejeti predujmi so v sistemu DDV predplačila, od katerih že nastane obveznost obračuna DDV, kar posledično pomeni, da bi moral tožnik, kot je to pravilno ugotovila tožena stranka,v trenutku, ko je znesek predujma presegel 5.000.000 SIT, vložiti prijavo za registracijo o vpisu zavezanosti za DDV v davčni register. Trenutek, v katerem bi tožnik moral to storiti, je bil v konkretnem primeru 20. 8. 2000. Določbe ZDDV ne dajo podlage za to, da bi se izvršitelji pri predplačilih obravnavali drugače kot drugi davčni zavezanci. Po 21. členu ZDDV je osnova za DDV vse, kar predstavlja plačilo (v denarju, v stvareh ali v storitvah), ki ga je ali ga bo davčni zavezanec prejel od kupca, naročnika ali tretje osebe za opravljen promet blaga oz. storitev, vključno s subvencijami, ki so neposredno povezane s ceno tega prometa, razen DDV, če ni s tem zakonom določeno drugače. Po zaključku izvršbe izvršitelj izstavi dokončen obračun oz. račun za opravljeno storitev ter dokončen obračun DDV, v katerem upošteva tudi DDV, obračunan od predujma, in tako obračuna DDV od dejansko opravljene storitve. Če zavezanec ob končnem obračunu DDV ugotovi preplačilo, je po presoji sodišča v skladu z ZDDV upravičen tudi do njegovega vračila.
davek od osebnih prejemkov - pogodba o poslovodenju - izogibanje plačilu davka - dohodnina
Glede na dogovorjen predmet pogodbe, po kateri se član uprave zavezuje opravljati posle poslovodenja, oziroma po kateri se družba zavezuje zagotoviti osebo za vodenje poslov tožeče stranke, se tudi sodišče pridružuje stališču tožene stranke, da sta bili pogodbi, v nasprotju s svojo ekonomsko vsebino, v opisani obliki pravno formalno sklenjeni z namenom doseganja ugodnejše davčne obravnave, izključno z namenom izigravanja (kogentnih) davčnih predpisov.
davčni zavezanec - javno podjetje - davek od dobička pravnih oseb
Določbo 2. alinee 6. člena ZDDPO je razlagati ozko, upoštevajoč, da gre za davčne oprostitve in torej izjeme, in sicer tako, da so oproščena plačila davka od dobička pravnih oseb le tista javna podjetja, ki so v 100 % lasti Republike Slovenije oziroma občin, ne pa tudi tista javna podjetja, ki niso v neposredni lasti Republike Slovenije oziroma občin.
ZDavP člen 39, 39. ZUP člen 243, 245, 145, 207, 214, 243, 245, 145, 207, 214.
poseben ugotovitveni postopek - ZUP - DDV - ocena davčne osnove
Gre za obvezen ugotovitveni postopek v primeru, ko organ, ki je izdal odločbo, spozna, da je bil izvedeni postopek nepopoln in da je to utegnilo vplivati na odločitev o stvari. Tako je razumeti postopanje prvostopnega organa, ko mu je tožnik s pritožbo dostavil tudi poslovno dokumentacijo. Vendar je dopolnjen postopek po svoji vsebini del posebnega ugotovitvenega postopka, za katerega pa veljajo enaka pravila kot za vsak drug ugotovitveni postopek (145. člen ZUP).
Po določbi 1. odstavka 73. člena ZUS-1 je dovoljena pritožba le v primeru, če je sodišče samo ugotovilo drugačno dejansko stanje, kot ga je ugotovila tožena stranka, ter na tej podlagi spremenilo izpodbijani upravni akt ali če je sodišče odločilo na podlagi 66. člena tega zakona.