mednarodna zaščita - zavrnitev prošnje za priznanje mednarodne zaščite - ekonomski razlogi za zapustitev izvorne države
Tožnik je kot razloge za pridobitev ene od dveh oblik mednarodne zaščite navajal izključno ekonomske razloge, ki pa ne morejo biti obravnavani v okviru taksativno določenih podlag za priznanje mednarodne zaščite po zakonodaji, ki trenutno velja v Republiki Sloveniji.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6. ZMZ-1 člen 49, 49/6, 50, 50/2, 80.
mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici - zavrženje prošnje za mednarodno zaščito
V tej zadevi torej tožnik očitno nima namena počakati do pravnomočnega zaključka postopka mednarodne zaščite, saj je samovoljno zapustil azilni dom in se vanj ni vrnil, niti ni sporočil, kje se nahaja, s čimer je kršil svoje obveznosti po ZMZ-1. Zato je sodišče zaradi pomanjkanja pravnega interesa tožbo tožnika zoper izpodbijani sklep na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 kot nedovoljeno zavrglo.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlog - prosilec iz Alžirije - varna izvorna država
Ob upoštevanju navedenih izhodišč je tožena stranka stranka pravilno ocenila, da tožnik ni navedel pravno pomembnih dejstev in okoliščin v zvezi z obstojem utemeljenega strahu pred preganjanjem ali resno škodo. Glede na ugotovljeno dejansko stanje je namreč očitno, da je izvorno državo zapustil zaradi razlogov ekonomske narave.
Zgolj dejstvo, da je ekonomski (in socialni) sistem v izvorni državi zanj slabši, ne more biti razlog za mednarodno zaščito.
Iz podatkov upravnega spisa je razvidno, da je tožena stranka tožnika tako ob vložitvi prošnje kot tudi na osebnem razgovoru seznanila s tem, da je država, iz katere prihaja, varna izvorna država. To pomeni, da mu je bilo omogočeno, da izkaže tehtne razloge, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti, da ta država ob upoštevanju njegovih posebnih okoliščin v smislu izpolnjevanja pogojev za mednarodno zaščito zanj ni varna izvorna država.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - poseg v osebno svobodo - pogoji za izrek ukrepa omejitve gibanja - načelo sorazmernosti - vložitev prošnje zaradi odložitve ali preprečitve odstranitve iz države
Toženka je ugotovila, da je tožnik prošnjo podal samo zato, da bi zadržal ali oviral izvedbo odstranitve, kar tožnik v tožbi izrecno priznava. V tožbi namreč navede, da je vložil namero zato, ker ne želi biti deportiran v matično državo, ker mu tam mu grozi krvno maščevanje, kar potrdi tudi zaslišan na glavni obravnavi. Zaradi strahu pred krvnim maščevanjem si ne želi, da bi se ga vrnilo v njegovo državo.
Pravilna je na podlagi povzetega dejanskega stanja ugotovitev toženke, da je tožnik imel možnost zaprositi za mednarodno zaščito.
Tožnik v času odločanja ne izkazuje pravnega interesa za vodenje upravnega spora. Tožnik je namreč 3. 3. 2024 samovoljno, ne oziraje se na povzete zakonske zahteve, zapustil azilni dom in se vanj ni vrnil vse do 12. 3. 2024.
mednarodna zaščita - zahteva za uvedbo ponovnega postopka - nova dejstva in novi dokazi
Tožnik svoj zahtevek utemeljuje s težavami, ki naj bi jih imel z bivšim županom, te težave pa je imel, še preden je zapustil Maroko, tožnik pa jih ob podaji prošnje ni omenjal, čeprav je bil opozorjen, da je dolžan izpovedati vsa relevantna dejstva in okoliščine, in bil tudi opozorjen na to, da je postopek zaupne narave. Tožena stranka je pravilno ugotovila, da tožnik ni prepričljivo dokazal, zakaj vsega tega ni uveljavljal že prej, čeprav je imel za to različne priložnosti.
mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici - samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes - zavrženje tožbe
Tožnik v času odločanja ne izkazuje pravnega interesa za vodenje upravnega spora. Glede na izpis iz uradne evidence azilnega doma je tožnik 24. 2. 2024 po svoji volji zapustil azilni dom in se vanj ni vrnil. Tudi glavne obravnave se tožnik ni udeležil.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - poseg v osebno svobodo - pogoji za izrek ukrepa omejitve gibanja - načelo sorazmernosti - vložitev prošnje zaradi odložitve ali preprečitve odstranitve iz države
Sodišče sprejema razloge tožene stranke iz izpodbijanega sklepa, s katerimi ta utemeljuje, da je tožnik ponovno prošnjo za mednarodno zaščito podal samo zato, da bi zadržal ali oviral izvedbo odstranitve iz države, pri čemer je imel tožnik možnost zaprositi za mednarodno zaščito.
ZTuj-2 člen 47a, 47a/2, 47a/2-4. Direktiva sveta 2003/86/ES z dne 22. septembra 2003 o pravici do združitve družine člen 4, 10, 10/1.
združitev z družino - status begunca - družinski član - dolžnost preživljanja
Tožnica niti na tej podlagi, ko bi bila zaradi sodne določitve skrbništva dolžna skrbeti za svojo mater, ni uspela izkazati prvega pogoja za obstoj domneve "vzdrževanja" družinskega člana, torej da mati zaradi postavitve pod skrbništvo v Iranu na dan vložitve obravnavane prošnje ni sposobna zadovoljevati svojih osnovnih potreb.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3. ZMZ-1 člen 49, 49/9, 51, 51/1.
mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici
Naravo in resnost nevarnosti nečloveškega ravnanja, ki grozi prosilcu zaradi predaje v drugo državo članico v postopku sprejema po Uredbi Dublin III, je namreč treba oceniti na podlagi podatkov o tistih pomanjkljivostih azilnega sistema, ki so upoštevne v okoliščinah, v katerih se bo prosilec znašel po predaji.
Določba petega odstavka 20. člena Uredbe Dublin III se nanaša tudi na primere prosilcev, ki so prvo državo članico zapustili (in s tem tam vloženo prošnjo implicitno umaknili) med postopkom določanja države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje. V tem primeru je država članica odgovorna za njihov ponovni sprejem zaradi "dokončanja postopka določanja odgovorne države članice."
mednarodna zaščita - pospešeni postopek - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlog
Tožnik je izvorno državo zapustil zaradi razlogov ekonomske narave, saj iz spisov, ki se nanašajo na zadevo, ni razvidno njegovo zatrjevanje utemeljenega strahu pred preganjanjem zaradi pripadnosti določeni rasi ali etnični skupini, določeni veroizpovedi, narodni pripadnosti, pripadnosti posebni družbeni skupini ali političnemu prepričanju (drugi odstavek 20. člena ZMZ-1).
mednarodna zaščita - pravni interes - samovoljna zapustitev azilnega doma
Tožnik v času odločanja ne izkazuje pravnega interesa za vodenje upravnega spora. Tožnik je namreč 19. 7. 2023 samovoljno, ne oziraje se na povzete zakonske zahteve, zapustil azilni dom in se vanj ni vrnil vse do 19. 2. 2024. Ker tožnik očitno nima namena počakati na odločitev sodišča o njegovi prošnji za mednarodno zaščito in na dokončanje postopka, česar tožnikov pooblaščenec niti ne zatrjuje, po presoji sodišča ne izkazuje pravnega interesa za ta upravni spor.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/1.
mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici - predaja Republiki Hrvaški - sistemske pomanjkljivosti
V obravnavani zadevi ni sporno, da bo tožnik v primeru vrnitve na Hrvaško v okviru dublinskega postopka obravnavan kot prosilec za mednarodno zaščito in ne kot tujec.
Po presoji sodišča za ugotavljanje ovir za predajo Republiki Hrvaški na podlagi Uredbe Dublin III bistvenega pomena to, kako ravnajo hrvaški organi z osebami, ki imajo status prosilcev za mednarodno zaščito. Pravilna je ugotovitev toženke, da tožnik sistemskih pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev, ni dokazal.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - utemeljen strah - nerelevantna dejstva - ekonomski razlogi prosilca za azil - varna izvorna država
Tožnik ni navedel pravno pomembnih dejstev in okoliščin v zvezi z obstojem utemeljenega strahu pred preganjanjem ali resno škodo. Glede na ugotovljeno dejansko stanje, ki mu tožnik v tožbi ni določno nasprotoval, je namreč očitno, da je izvorno državo zapustil zaradi razlogov ekonomske narave.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - zavrnitev prošnje kot očitno neutemeljene - ekonomski razlog - prosilec iz Alžirije - verodostojnost izjav
Tožnik ni navedel pravno pomembnih dejstev in okoliščin v zvezi z obstojem utemeljenega strahu pred preganjanjem ali resno škodo. Zato po presoji sodišča tožena stranka ni bila dolžna pridobivati informacij o stanju pravnega sistema in izvrševanja kazenskih sankcij v Alžiriji.
Tožnikove pavšalne navedbe, da je izvorno državo zapustil zaradi družinskih sporov in kazenske obsodbe za kaznivo dejanje, ki ga sicer priznava, po presoji sodišča ne izkazujejo preganjanja (diskriminacije) oziroma tega, da bi mu ob morebitni vrnitvi v Alžirijo grozila resna škoda.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - navajanje nepomembnih ali zanemarljivih dejstev - ekonomski razlog - varna izvorna država - prosilec iz Maroka
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da tožnik svojo prošnjo za mednarodno zaščito utemeljuje s slabo ekonomsko situacijo ter posledično s slabimi pogoji za življenje, njegovih izjav pa ne gre povezati s preganjanjem na podlagi veroizpovedi, narodnosti, rase, pripadnosti posebni družbeni skupini ali političnega prepričanja. Pravilno je bilo ugotovljeno, da težav, ki jih tožnik uveljavlja, ne gre povezati z elementi preganjanja.
mednarodna zaščita - pospešeni postopek - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlog
Tožnik upoštevajoč, da sta okvir in vsebina upoštevanih okoliščin, ki jih ugotavlja upravni organ v postopku presoje prošnje za mednarodno zaščito, definirani z njegovimi navedbami, ni navedel pravno pomembnih dejstev in okoliščin v zvezi z obstojem utemeljenega strahu pred preganjanjem ali resno škodo.
Toženka je pravilno ugotovila, da tožnikovih navedb ni možno povezati z nobenim od zakonsko določenih razlogov preganjanja, da gre za spore in razloge zasebne narave, da tožnik ni poiskal zaščite svoje izvorne države, da je tožnik imel dostop do trga dela in do policije, ki pa ga ni uporabil in da tožnikovih težav ni mogoče povezati z raso, vero, narodnostjo, političnim prepričanjem ali pripadnostjo določeni družbeni skupini.
mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici - predaja Republiki Hrvaški - sistemske pomanjkljivosti - samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes za tožbo
Sodišče ugotavlja, da tožnik v času odločanja ne izkazuje pravnega interesa za vodenje upravnega spora. Kot izhaja iz sporočila njegove pooblaščenke in sporočila Urada Vlade RS za oskrbo in integracijo beguncev, je namreč samovoljno zapustil Azilni dom in se vanj ni vrnil niti v roku treh dni, nov naslov bivanja pa ni poznan.
samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes - zavrženje tožbe
Tožnik očitno nima namena počakati na odločitev sodišča o njegovi prošnji za mednarodno zaščito in na dokončanje postopka, zaradi česar ne izkazuje pravnega interesa za upravni spor. Samovoljno, torej po svoji volji, ne oziraje se na navedene zakonske zahteve, je zapustil prostore azilnega doma in se tja do 19. 2. 2024 ni vrnil. Zato je sodišče tožbo zavrglo na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - navajanje nepomembnih ali zanemarljivih dejstev - ekonomski razlog - varna izvorna država - prosilec iz Maroka
Tožnik ni navedel pravno pomembnih dejstev in okoliščin v zvezi z obstojem utemeljenega strahu pred preganjanjem ali resno škodo. Glede na ugotovljeno dejansko stanje, ki mu tožnik v tožbi ni določno nasprotoval, je namreč očitno, da je izvorno državo zapustil zaradi razlogov ekonomske narave, saj iz spisov, ki se nanašajo na zadevo, ni razvidno njegovo zatrjevanje utemeljenega strahu pred preganjanjem zaradi pripadnosti določeni rasi ali etnični skupini, določeni veroizpovedi, narodni pripadnosti, pripadnosti posebni družbeni skupini ali političnemu prepričanju.