mednarodna zaščita - prošnja za priznanje mednarodne zaščite - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - namera - samovoljna zapustitev azilnega doma - nevarnost pobega
Da je tožnik razumel opozorilo, da pred sprejemom prošnje ne sme samovoljno zapustiti sprejemnih prostorov azilnega doma, da se bo v nasprotnem primeru njegova namera štela za umaknjeno in da bo lahko pridržan skladno z zakonom, ki ureja mednarodno zaščito, nakazuje tudi dejstvo, da je dne 16. 10. 2022, ko je bil prijet na železniški postaji Logatec, ponovno zaprosil za mednarodno zaščito.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-2, 84a, 84a/1, 84a/1-2. ZUS-1 člen 32, 32/3.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - poseg v osebno svobodo - odvzem prostosti - begosumnost - samovoljna zapustitev azilnega doma - začasna odredba - težko popravljiva škoda
Ni sporno, da registracijskega lista prevajalec ni podpisal in da takrat tožniku prevajanje ni bilo zagotovljeno. Zato ni mogoče šteti, da je bil ta dokument tožniku preveden in da je bil ustrezno seznanjen z opozorilom glede posledic samovoljne zapustitve azilnega doma pred podajo prošnje.
Potrebnost izdaje takšne začasne odredbe je vsaj s stopnjo verjetnosti izkazana že zato, ker je izrek ukrepa v tej zadevi nezakonit. Nezakonita omejitev gibanja glede na navedene okoliščine obravnavane zadeve pomeni nedopusten poseg v pravico do osebne svobode (prvi odstavek 19. člena Ustave), kar je dovolj za napolnitev standarda težko popravljive škode, ki tožniku nastaja. Preprečitev njenega nadaljevanja odtehta tudi javne koristi, na katero se tožena stranka ni sklicevala.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - ekonomski razlog
Zmanjšanje ekonomskih in socialnih pravic, dostopa do zdravstvenih storitev ali izobrazbe zaradi slabše ekonomske in socialne razvitosti prosilčeve izvorne države, v primerjavi z (ekonomskimi in socialnimi) pravicami, ki jih je užival v državi, kjer je zaprosil za mednarodno zaščito, ne zadostuje za priznanje mednarodne zaščite.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-2, 84a, 84a/1, 84a/1-2. ZUS-1 člen 32, 32/3.
mednarodna zaščita - poseg v osebno svobodo - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - odvzem prostosti - begosumnost - samovoljna zapustitev azilnega doma - začasna odredba - težko popravljiva škoda
Ni izkazan eden od dveh kumulativno določenih pogojev iz druge alineje prvega odstavka 84. člena ZMZ-1, in sicer potreba po ugotavljanju relevantnih dejstev, na katerih temelji prošnja za mednarodno zaščito. Zato ni bilo treba presojati nevarnosti, da bo tožnik pobegnil, saj že odsotnost enega od kumulativno določenih pogojev zadošča, da omejitev gibanja na tej podlagi ni dovoljena.
Potrebnost izdaje začasne odredbe v obravnavani zadevi je vsaj s stopnjo verjetnosti izkazana že zato, ker je izrek ukrepa nezakonit. Nezakonita omejitev gibanja glede na navedene okoliščine pa pomeni nedopusten poseg v pravico do osebne svobode (prvi odstavek 19. člena Ustave), kar je dovolj za napolnitev standarda težko popravljive škode, ki tožniku nastaja
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-2, 84a, 84a/1, 84a/1-2. ZUS-1 člen 32, 32/3. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito (prenovitev) (2013) člen 8, 8/2, 8/4. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 5. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2010) člen 6.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - poseg v osebno svobodo - odvzem prostosti - begosumnost - samovoljna zapustitev azilnega doma - začasna odredba - težko popravljiva škoda
Okoliščina, da je bil tožnik pred tem, ko ga je prijela policija, ko je bil v taksiju na poti proti Italiji, obveščen o posledicah v primeru, če bo pred odločitvijo o njegovi prošnji poskusil zapustiti Slovenijo, bi lahko zadoščala za to, da je izpolnjen pogoj begosumnosti iz druge alineje prvega odstavka 84. člena ZMZ-1 pod pogojem, če bi tožena stanka tudi pravilno ugotovila, da je tožnik dne 14. 10. 2022 poskušal Republiko Slovenijo ''samovoljno'' zapustiti. Tožena stranka ni izkazala, da je šlo za „samovoljno“ zapustitev oziroma za poskus zapustitve, kajti samovoljnost zahteva predhodno ustrezno informiranost in dokumentiranost informiranosti prosilca o posledicah samovoljne zapustitve Azilnega doma, da bi se na tej podlagi prosilcu lahko odvzela prostost.
V okvir preizkusa sorazmernosti oziroma nujnosti odvzema prostosti spada tudi ocena, ali bi bilo mogoče z milejšim ukrepov posega v pravice tožnika, kot je odvzem prostosti, doseči legitimen cilj, ki bi v enaki meri zadovoljil splošni interes in varstvo pravic drugih. To pa ni možno, če zakonodajalec ne uredi alternativnih posegov v pravico do prepovedi odvzema prostosti.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-2, 84a, 84a/2. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-5.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - jezik postopka - pravica spremljati potek postopka po tolmaču - začasna odredba
Dejstvi, da registracijskega lista prevajalec ni podpisal in hitrost postopka na policijski postaji kažeta, da ob prvi obravnavi pred organi v Sloveniji, tožniku prevajanje ni bilo zagotovljeno. Zato ni mogoče šteti, da je bil ta dokument tožniku preveden in da je bil ustrezno seznanjen z navodilom glede posledic samovoljne zapustitve azilnega doma pred podajo prošnje. Tožnik je tudi prepričljivo opisal dogajanje v azilnem domu, da ga o posledici, ki ga bo doletela, kolikor ga bo zapustil, tudi tam ni nihče obvestil.
Ker ni izkazano, da je bil tožnik pred samovoljno zapustitvijo azilnega doma v jeziku, ki ga razume, seznanjen s posledicami svojega ravnanja, to predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil upravnega postopka iz 5. točke drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, posledično pa je toženka tudi nepravilno, uporabila določbo 2. alineje prvega odstavka 84.a člena ZMZ-1.
mednarodna zaščita - odvzem prostosti - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - pridržanje - nevarnost pobega - begosumnost - ugotavljanje dejstev
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da so bile posledice zapustitve azilnega doma tožniku povedane v urdu jeziku, ki je njegov materni jezik in da je s tem, ko je zapustil sprejemne prostore azilnega doma in se namenil v Italijo, podana okoliščina iz 2. alineje 84.a člena ZMZ-1, ki kaže na nevarnost pobega.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilca za azil - begosumnost - jezik postopka
Po obravnavi s strani slovenske policije dne 15. 10. 2022, kjer je prejel vse relevantne informacije o tem, da sprejemnih prostorov Azilnega doma ne sme samovoljno zapuščati, sicer se bo štelo, da je umaknil namero za podajo prošnje v paštu jeziku, ki ga je sam navedel kot svoj materni jezik, je bil tožnik v skladu s prvim odstavkom 81. člena ZMZ-1 nastanjen v sprejemnih prostorih Azilnega doma in ker je takoj naslednje jutro, še preden je podal prošnjo, sprejemne prostore Azilnega doma samovoljno zapustil, mu je tožena pravilno in zakonito izrekla ukrep pridržanja na prostore Centra za tujce.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlogi prosilca za azil - samovoljna zapustitev azilnega doma
V tej zadevi je na podlagi dejstev, ki jih je ugotovila tožena stranka v izpodbijanem aktu, ter na podlagi vsebine tožbe, povsem očitno, da tožnik ni navedel in v tožbi ne navaja ničesar, kar bi lahko bilo relevantno z vidika pogojev za mednarodno zaščito, bodisi za status begunca, bodisi za subsidiarno zaščito.
Ker ima torej tožena stranka možnost, da v primeru domnevnega umika prošnjo zavrne kot neutemeljeno pod pogojem, da je predhodno napravila ustrezno vsebinsko preučitev prošnje, lahko tudi sodišče, kadar gre za očitno neutemeljeno tožbo, le-to zavrne po vsebini, če tožnik med tekom upravnega spora samovoljno zapusti Slovenijo.
pridržanje - nevarnost pobega - begosumnost - ugotavljanje dejstev - mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - odvzem prostosti
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da se je tožnik s svojimi ravnanji in izjavami izkazal za očitno begosumnega in da je očitno želel zapustiti Slovenijo in oditi v Italijo kot ciljno državo. Pravilno je bilo ugotovljeno, da je podpisal registracijski list, ki je javna listina, v postopku pa je bil vseskozi prisoten tolmač za paštu jezik, ki je tožnikov materni jezik. Tožena stranka je pravilno sklepala, da glede na to, da je že zapustil sprejemne prostore azilnega doma vedoč, da jih ne sme, in da je njegova ciljna država Italija, bo slednje poskušal ponovno storiti, s čimer bo onemogočil ugotoviti določena dejstva, na katerih temelji njegova prošnja za mednarodno zaščito.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - samovoljna zapustitev azilnega doma - nevarnost pobega
Da je tožnik razumel v paštu jeziku zapisano opozorilo, da azilnega doma ne sme predčasno zapustiti, nenazadnje nakazuje tudi dejstvo, da je že tri dni kasneje, ko je bil prijet izven azilnega doma, ponovno zaprosil za mednarodno zaščito. To po presoji sodišča pomeni, da se je zavedal, da bo zaradi zapustitve sprejemnih prostorov azilnega doma izgubil status prosilca, pa je to kljub temu storil.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - pridržanje - begosumnost - nevarnost pobega - ugotovitev dejstev
To, da se je tožnik nedvomno zavedal posledic samovoljne predčasne zapustitve sprejemnih prostorov Azilnega doma kaže dejstvo, da je dne 13. 10. 2022, ko je bil prijet izven Azilnega doma v Novi Gorici, ponovno policistom izrazil namero za vložitev prošnje za mednarodno zaščito, kar očitno kaže na to, da se je nedvomno zavedal, da je s samovoljno zapustitvijo sprejemnih prostorov Azilnega doma izgubil status prosilca, pa je kljub temu to storil.
Kljub temu, da slovenski zakonodajalec v nacionalno zakonodajo še ni prenesel določbe četrtega odstavka 8. člena Recepcijske direktive II, to glede na stališče Vrhovnega sodišča RS ni ovira za presojo, ali bi moral biti v zadevi uporabljen milejši ukrep od pridržanja na prostore Centra za tujce oziroma za presojo nesorazmernosti tega ukrepa.
Pravilen je sklep tožene stranke, da so z opisanim ravnanjem in izjavami tožnika individualno izkazane okoliščine, ki pretehtajo v prid realne, neposredne nevarnosti pobega, ki je ni mogoče preprečiti z milejšim ukrepom pridržanja na območje oziroma prostore Azilnega doma, ki za razliko od pridržanja v Centru za tujce ne preprečuje nenadzorovanih odhodov iz tega območja in nadalje iz Slovenije, če mu izpodbijani strožji ukrep pridržanja na prostore Centra za tujce ne bi bil izrečen, saj je nevarnost pobega glede na ugotovljene osebne individualne okoliščine tožnika tako velika, da jo je mogoče odvrniti le z izrečenim najstrožjim ukrepom.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84a, 84a/2, 84a/3. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - poseg v osebno svobodo - nevarnost pobega - pridržanje za namen predaje - začasna odredba - bistvena kršitev določb postopka
Tožniku sta v istem časovnem obdobju izdana dva upravna akta o pridržanju. Tožena stranka je sicer na glavni obravnavi pojasnila, da se pridržanje na podlagi sklepa z dne 23. 9. 2022 (dejansko) ne izvaja. Vendar pa hkraten obstoj oziroma kopičenje različnih upravnih aktov za pridržanje tožnika, pri čemer je prvi upravni spor v zvezi s sklepom z dne 23. 9. 2022 še v teku, z vidika načela pravne države, jasnosti, predvidljivosti pravne podlage za pridržanje ter možnosti za učinkovito sodno varstvo izpodbijanega akta v tem upravnem sporu ni dopusten.
Na podlagi določenih okoliščin je sicer mogoče sklepati, da je tožnik poskušal Slovenijo samovoljno zapustiti, vendar pa so podane tudi take okoliščine, ki ne kažejo na tak tožnikov namen in ne potrjujejo tožnikove begosumnosti v tolikšni meri, da bi bilo možno sklepati na obstoj znatne begosumnosti.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - begosumnost - jezik postopka
Iz podatkov upravnega spisa je razvidno, da tožnik policistom PP Koper zavestno ni razkril svoje prave identitete in državljanstva; predstavil se je kot pakistanski državljan, ki govori angleščino in urdu. Splošno znano dejstvo je, da je jezik urdu pakistanski nacionalni jezik in uradni jezik šestih držav Indije. Ker je torej tožnik slovenski policiji zatrdil, da je pakistanski državljan, policija tako ni imela nobenega razloga, da mu ne bi verjela, da govori pakistanski uradni jezik, ki sta angleški in urdu jezik. Zato mu je zagotovila prevod registracijskega lista v navedenem jeziku z vsemi opozorili, ki jih ta dokument vsebuje. Med drugimi ga je seznanila s posledicami samovoljne zapustitve sprejemnih prostorov Azilnega doma pred podajo njegove prošnje, torej da bo v tem primeru obravnavan kot tujec. Tožnik je registracijski list podpisal in policije ni opozoril, da ne bi razumel prevoda v urdu jezik. Če bi takrat po resnici povedal, da razume in govori punjabi jezik, bi mu policija (ne glede na njegovo identiteto in državljanstvo) zagotovila prevod registracijskega lista v ta jezik ter ga v punjabi jeziku seznanila z vsemi opozorili, ki jih registracijski list vsebuje. Ker tožnik tega ni storil, sam nosi breme odgovornosti za pravilno in zadostno prevajanje, kar skuša v tožbi sicer neutemeljeno preložiti na toženo stranko.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - begosumnost
Tožnik sam izpove, da je v dosedanjem postopku navedel nepravilne podatke zato, ker so bili z njim Pakistanci, ki naj bi mu rekli, da ne sme reči, da je iz Indije in da bo lažje dobil zaščito oz. dovoljenje, če bo rekel, da je iz Pakistana. To kaže na to, da je tožnik zavestno navajal neresnične podatke, s ciljem uspeti v postopku, da se je zavedal v kakšnem postopku je in da je postopek razumel. Glede na to sodišče ne sprejema, da tožnik ne razume urdu toliko, da ne bi razumel pojasnil in opozoril. To dokazuje tudi dejstvo, da je tožnik potrdil vse ostalo iz registracijskega lista z dne 10. 10. 2022 in za navajanje neresničnih podatkov navedel celo razlog, zato sodišče ne verjame, da (le) opozorila pa tožnik ne bi razumel.
Opozorilo na registracijskem listu, da tožnik pred sprejemom prošnje ne sme zapustiti sprejemnih prostorov azilnega doma, je po presoji sodišča jasno in razumljivo tudi povprečnemu človeku.
omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - nevarnost pobega - pravica do uporabe jezika v postopku - posebne okoliščine
Tožnik je registracijski list podpisal in policije ni opozoril, da ne razume prevoda v urdu jezik. Če bi takrat po resnici povedal, da razume in govori punjabi jezik, bi mu policija (ne glede na njegovo identiteto in državljanstvo) zagotovila prevod registracijskega lista v ta jezik. V punjabi jeziku bi ga seznanila z vsemi opozorili, ki jih ta list vsebuje. Ker tožnik tega ni storil, nosi breme odgovornosti za pravilno in zadostno prevajanje. Da se je tožnik zavedal posledic samovoljne predčasne zapustitve azilnega doma, nenazadnje nakazuje tudi dejstvo, da je že naslednji dan (10. 10. 2022), ko je bil prijet izven azilnega doma, ponovno podal namero za mednarodno zaščito. To po presoji sodišča pomeni, da se je zavedal, da bo zaradi zapustitve sprejemnih prostorov azilnega doma izgubil status prosilca, pa je to kljub temu storil.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-2, 84a, 84a/2. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2010) člen 6, 51. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 5. URS člen 19, 32, 32/1. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito (prenovitev) (2013) člen 8, 8/4.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - odvzem prostosti
Pri oceni, ali gre za odvzem svobode je treba upoštevati vrsto, trajanje ukrepa in ostale dejanske okoliščine načina izvajanja ukrepa v konkretnem primeru. Razlika med ukrepom odvzema svobode in omejitvijo gibanja je v intenziteti posega. Izpodbijani akt o pridržanju tožnika, je šteti kot ukrep, ki pomeni odvzem prostosti tožnika iz 6. člena Listine EU (oziroma iz drugega odstavka 19. člena Ustave in iz 5. člena EKČP) in ne za ukrep omejitve gibanja.
Tožnik je ves čas upravnega postopka in tudi v upravnem sporu zatrjeval, da pred podajo prošnje ni bil obveščen v jeziku, ki ga razume, in tudi dejansko ni razumel morebitnega pojasnila policistov, da ne sme zapustiti Slovenije oziroma da se bo v takem primeru štela njegova prošnja za umaknjeno, v primeru vrnitve v azilni dom pa mu bo lahko odvzeta prostost.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - nevarnost pobega - objektivni kriterij
Za ugotovitev, da je oseba begosumna, po zakonu ne zadošča, da je poskušala zapustiti Slovenijo, ampak mora biti taka zapustitev oziroma poizkus samovoljen. Take določbe pa ni mogoče razlagati drugače kot, da gre za „samovoljno“ zapustitev oziroma za poskus zapustitve države takrat, ko oseba ne upošteva zahtev, ki so povezane z obravnavanjem njene namere oziroma prošnje za azil. To pa zahteva predhodno ustrezno informiranost prosilca o teh zahtevah, v obravnavanem primeru tudi o tem, kakšne so posledice zapustitve azilnega doma pred podajo prošnje za mednarodno zaščito.
ZMZ-1 člen 4, 4-3, 6, 6/1, 84, 84/1, 84/1-2, 84a, 84a-2. Pravilnik o postopku s tujcem, ki izrazi namen podati prošnjo za mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji ter postopku sprejema prošnje za mednarodno zaščito člen 2. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito (prenovitev) (2013) člen 8, 8/3, 8/3-a, 8/3-b.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - pogoji za omejitev gibanja tujcu - begosumnost - načelo sorazmernosti - načelo zaslišanja
Komunikacija s tožnikom potekala v urdu jeziku, za katerega je tožnik pri teh dejanjih izjavil, da je njegov materni jezik. Da je njegov materni jezik panjabi, je tožnik prvič navedel šele na glavni obravnavi, pri čemer je kot jezik, ki ga razume, navedel urdu. Ob povedanem je tako zaključiti, da absolutna bistvena kršitev določb postopka po 5. točki drugega odstavka 237. člena ZUP (po kateri se v vsakem primeru šteje za bistveno kršitev pravil postopka, če so bile kršene določbe tega zakona o uporabi jezika v postopku) ni podana.
Tožnik je prostore azilnega doma očitno uspešno zapustil dvakrat. Zato tudi po presoji sodišča izrečeni ukrep pridržanja na prostore Centra za tujce glede na okoliščine obravnavane zadeve ni nesorazmeren.