mednarodna zaščita - omejitev gibanja - pogoji za omejitev gibanja tujcu - nevarnost pobega - subjektivne okoliščine
O tem, da izpolnitev enega od kriterijev iz 84.a člena ZMZ-1 samo po sebi ni dovolj za pridržanje, je bilo prelitega že veliko črnila. Za nevarnost pobega morajo obstajati drugi individualni (konkretni) dejavniki, ki so bili ugotovljeni v postopku pred toženo stranko in na glavni obravnavi.4 To pa pomeni, da zgolj nastop objektivnih kriterijev po 84.a členu ZMZ-1 ne zadošča; podane morajo biti posamezne konkretne okoliščine.5 Z drugimi besedami, nevarnost pobega mora temeljiti na zakonskih objektivnih merilih, ki se jih uporabi v oziru na določen primer. Gre za individualno oceno nevarnosti pobega z neposredno in nazorno nevarnostjo njegove izvršitve.
ZMZ-1 člen 4, 84, 84/1, 84/1-2, 84a, 84a/1, 84a/1-2.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - begosumnost - samovoljna zapustitev azilnega doma - pravica do uporabe svojega jezika - sodni tolmač
Tožnik je samovoljno zapustil azilni dom, zato ga je toženka pridržala na prostore centra za tujce, s tem pa, glede na to, da ni izkazano, da je bil v jeziku, ki ga razume, seznanjen s posledicami svojega ravnanja, nezakonito posegla v njegovo svobodo.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - pridržanje - begosumnost - nevarnost pobega - ugotovitev dejstev - predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Odvetnik tožnika je 10. 10. 2022 vedel, da je v naslovni zadevi razpisan narok za 11. 10. 2022 ob 10.30 uri, da je imel ob 12.00 uri drug narok na drugem sodišču in da bo narok v upravnem sporu izveden po tolmaču, kjer bo na naroku tožnik zaslišan. Predvsem dejstvo, da se naroka odvetnik v tem upravnem sporu ni udeležil zato, ker je šel na naroku v drugi zadevi, po oceni sodišča ni zadosten razlog za vrnitev v prejšnje stanje, saj ta razlog ni bil niti nenaden niti predvidljiv.
Pravilna je presoja toženke, da je tožnik begosumen v bistvenem z obrazložitvijo, da je sprejemne prostore azilnega doma zapustil kljub temu, da je vedel, da jih ne sme, da je bil tožnik namenjen v Italijo, ki je njegova ciljna država, upoštevajoč, da v Sloveniji sploh ne bi zaprosil za mednarodno zaščito, če ga ne bi prijela policija.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - begosumnost - zapustitev azilnega doma - javna listina - uporaba jezika
Pri izreku omejitve gibanja, kar je obravnavani primer, in postopku ugotavljanja upravičenosti do mednarodne zaščite, gre za dva ločena postopka, zato so tožbene navedbe, da bi toženka morala dejstvo, da tožnik ni želel pobegniti, presojati skupaj z razlogi, zaradi katerih je tožnik zapustil izvorno državo, neutemeljeni. V konkretnem primeru je tako ključno, da je bilo ugotovljeno na podlagi njegovega ravnanja v Sloveniji, da je tožnik begosumna oseba. Ne glede na to, da tožnik v tožbi in na naroku zatrjuje, da si ne želi pobegniti, toženka in sodišče pri svoji odločitvi ne more mimo tega, da je prostore azilnega doma vendarle zapustil, čeprav jih ne bi smel.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - begosumnost - nevarnost pobega - začasna odredba
Kriteriji za ugotovitev obstoja nevarnosti pobega so urejeni v 84.a členu ZMZ-1 z naslovom "nevarnost pobega", iz katerega je med drugim razvidno, da se šteje, da so v posameznem primeru podane okoliščine, na podlagi katerih je mogoče sklepati, da bo oseba pobegnila, med drugim če je oseba predhodno že poskušala Republiko Slovenijo samovoljno zapustiti (druga alineja 84. a člena ZMZ-1).
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - begosumnost - pridržanje
Tožnik je s svojim ravnanjem izkazal nevarnost pobega in je imela tožena stranka upravičen razlog, da mu je omejila gibanje na prostore Centra za tujce. Poleg tega je tudi dovolj podrobno obrazložila, zakaj ni možno tožnika pridržati na drugačen način. Sorazmernost ukrepa pa je izkazana tudi s tem, da je tožnika tožena stranka pridržala v Centru za tujce šele po tem, ko je bil najprej nastanjen v Azilnem domu, ki pa ga je še isti dan, ko je bil tja pripeljan, samovoljno zapustil. Zaradi tega je imela tožena stranka utemeljen razlog, da je sklepala, da je pri tožniku podana begosumnost, to pa še toliko bolj, ker je v upravnem postopku in tudi na zaslišanju pred sodiščem izjavil, da je njegova ciljna država Italija.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - begosumnost - nevarnost pobega - objektivni kriterij - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III)
Tožnik je bil dne 24. 9. 2022 v jeziku, ki ga razume, ustrezno seznanjen s posledicami njegove zapustitve azilnega doma in da se je teh posledic tudi zavedal. Na to dodatno kaže tudi dejstvo, da je takoj, ko je bil dne 26. 9. 2022 prijet s strani policistov, podal novo namero vložitve prošnje za mednarodno zaščito. To po presoji sodišča pomeni, da se je zavedal, da bo zaradi zapustitve sprejemnih prostorov azilnega doma izgubil status prosilca (oziroma da njegova predhodno podana prošnja ni več relevantna ter da mora podati novo), pa je to kljub temu storil. Opozorilo na registracijskem listu, da tožnik pred sprejemom prošnje ne sme zapustiti sprejemnih prostorov azilnega doma, je po presoji sodišča tudi sicer jasno in razumljivo tudi povprečnemu človeku, ne glede na to, iz katerega kulturnega okolja prihaja.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-2, 84a. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 20, 20/3.
omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - nevarnost pobega - pravica do uporabe jezika v postopku
Tožnikove navedbe o kršitvah njegove pravice do uporabe svojega jezika in razumljivosti podanih pojasnil o posledicah samovoljne zapustitve sprejemnih prostorov azilnega doma niso utemeljene. Ob upoštevanju navedenega je dokazna ocena tožene stranke glede tožnikove begosumnosti vestna, skrbna ter analitično sintetična, torej v skladu s formalnimi okviri proste dokazne ocene.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - begosumnost - znatna nevarnost pobega prosilca - objektivni kriterij - nevarnost pobega - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III)
Glede na to, da je bil tožnik opozorjen, da ne sme zapustiti azilnega doma, pa bi se seveda moral zavedati, da ne sme zapustiti niti Republike Slovenije. Kajti, če ne bi zapustil azilnega doma tudi ne bi mogel zapustiti Slovenije, kar pa je poskušal storiti. Na registracijskem listu je namreč opozorilo o tem, da je seznanjen, da prostorov azilnega doma ne sme zapustiti, ker bo sicer obravnavan po Zakonu o tujcih. Obvestilo je napisano v Urdu jeziku, ki je uradni jezik Pakistana. Tožnik je obvestilo podpisal, ne da bi izpostavil, da jezika ne razume.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - begosumnost - samovoljna zapustitev azilnega doma - znatna nevarnost pobega prosilca - sorazmernost in nujnost ukrepa pridržanja
Tožnik je s svojim ravnanjem izkazal visoko nevarnost pobega (gre torej za okoliščine na strani prosilca), zato je imela toženka upravičen razlog, da mu je omejila gibanje na prostore Centra za tujce, razen tega je tudi dovolj podrobno obrazložila, zakaj ni možno tožnika pridržati na drugačen način. Sorazmernost ukrepa je izkazana tudi s tem, da je toženka tožnika pridržala v Centru za tujce šele po tem, ko je bil najprej nastanjen v azilnem domu, ki pa ga je zapustil z namenom oditi v Italijo. V tej luči milejši ukrep obveznega zadrževanja na območju azilnega doma ne bi preprečil uresničljivo, neposredno nevarnost pobega; to velja še toliko bolj, saj tak ukrep ne bi odvrnil nenadzorovanih odhodov. Z vidika tožnikovih preteklih ravnanj je toženka pravilno pretehtala, da je izrečeni ukrep sorazmeren, nujen in razumen.
mednarodna zaščita - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Ker iz vročilnice v upravnem spisu izhaja, da je bil sklep tožniku vročen 28. 9. 2022, sodišče ugotavlja, da je tožnik tožbo vložil po izteku tridnevnega roka za vložitev tožbe.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-2, 84a, 84a/1, 84a/1-2. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito (prenovitev) (2013) člen 8, 8/2, 8/4, 9, 9/3.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - odvzem prostosti - begosumnost - samovoljna zapustitev azilnega doma - ugotavljanje dejstev - začasna odredba
Tožena stranka je zmotno razlagala prvi del določila /.../“da se ugotovijo določena dejstva, na katerih temelji prošnja za mednarodno zaščito, ki jih brez izrečenega ukrepa ne bi bilo mogoče pridobiti.“ Tega določila ni mogoče razlagati v strogi navezavi na pogoje za izvedbo osebnega razgovora po 38. členu ZMZ-1. Kajti, osebnega razgovora po izvedenem razgovoru ob podaji prošnje za mednarodno zaščito po ZMZ-1 ni potrebno opraviti samo, če lahko pristojni organ prizna status begunca, če gre za osebe, ki ne morejo samostojno sodelovati v postopku, če ima organ vse informacije za odločitev o odgovorni državi članici EU, kar bi pomenilo, da bi bil skoraj v vsakem primeru in vedno izkazan zakonski pogoj za pridržanje po ZMZ-1. Takšna razlaga je v nasprotju s standardi, da mora biti pridržanje "strogo omejen" ukrep.
Kadar se v okviru sodnega pregleda izkaže, da je pridržanje nezakonito, se zadevnega prosilca nemudoma izpusti.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - pogoji za omejitev gibanja tujcu - nevarnost pobega
Tožbene navedbe o tem, da morajo v splošno zavezujoči navedbi biti določena objektivna merila, na katerih temeljijo razlogi za sum pobega, ter da v ZMZ-1 kriteriji, po katerih bi toženka lahko to nevarnost presojala, niso določeni, češ da je v 31. točki 2. člena ZMZ-1 sicer o tem pojasnjeno, vendar preveč ohlapno, ne vzdržijo sodne presoje. Te tožbene navedbe so očitno neutemeljene, saj je bila z ZMZ-1A dosedanja 31. točka 2. člena ZMZ-1 črtana, s to isto novelo pa je zakonodajalec v novem 84.a členu vzpostavil pravno podlagi za omejitev gibanja na Center za tujce v primeru, ko ukrepa obveznega zadrževanja na azilni dom po peti alineji prvega odstavka 84. člena ni mogoče učinkovito izvesti, v skladu z drugo in peto alinejo prvega odstavka 84. člena pa so v posameznem primeru podane okoliščine, na podlagi katerih je mogoče sklepati, da bo oseba pobegnila.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - omejitev gibanja - begosumnost - nevarnost pobega - začasna odredba
Kriteriji za ugotovitev obstoja nevarnosti pobega so urejeni v 84.a členu ZMZ-1 z naslovom "nevarnost pobega", iz katerega je med drugim razvidno, da se šteje, da so v posameznem primeru podane okoliščine, na podlagi katerih je mogoče sklepati, da bo oseba pobegnila, če je oseba predhodno že poskušala Republiko Slovenijo samovoljno zapustiti oziroma jo je zapustila (druga alineja 84.a člena ZMZ-1).
omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - nevarnost pobega - pravica do uporabe jezika v postopku - milejši ukrep
Tožniku so znane osnove azilnega postopka, med drugim tudi posledice samovoljne zapustitve azilnega doma. V izjavi, da ni razumel posledic samovoljne zapustitve sprejemnih prostorov azilnega doma, ni zaznati resnicoljubnosti ampak sprenevedanje. Glede na take okoliščine niso utemeljene tožbene navedbe o kršitvah tožnikove pravice do uporabe svojega jezika in razumljivosti podanih pojasnil o posledicah samovoljne zapustitve sprejemnih prostorov azilnega doma.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-2, 84a, 84a/1, 84a/1-2. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito (prenovitev) (2013) člen 8, 8/2, 8/4, 9, 9/3.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - odvzem prostosti - begosumnost - samovoljna zapustitev azilnega doma - ugotavljanje dejstev - začasna odredba
V situaciji, kot je bila obravnavana, ko je tožnik na glavni obravnavi prepričljivo in avtentično opisal, da je v skupini 5 ali 6 oseb odšel skozi glavni izhod Azilnega doma, ob dnevni svetlobi (okrog 17. ure) zapustil Azilni dom, mimo varnostnika, ko naj bi več drugih prosilcev odhajalo iz Azilnega doma, ko se je tožnikova skupina odpravila peš proti železniški postaji v Ljubljani, brez da bi se kakor koli skrivala, četudi z namenom, da odidejo v Italijo, je bistveno, ali je iz podatkov v spisu nedvoumno razvidno, da je bilo tožniku kadar koli pred tem na individualen način pojasnjeno v jeziku, ki ga razume, da ne sme zapustiti sprejemnih prostorov Azilnega doma.
Tožena stranka zmotno razlaga prvi del določila /.../“da se ugotovijo določena dejstva, na katerih temelji prošnja za mednarodno zaščito, ki jih brez izrečenega ukrepa ne bi bilo mogoče pridobiti.“ Tega določila ni mogoče razlagati v strogi navezavi na pogoje za izvedbo osebnega razgovora po 38. členu ZMZ-1. Kajti, osebnega razgovora po izvedenem razgovoru ob podaji prošnje za mednarodno zaščito po ZMZ-1 ni potrebno opraviti samo, če lahko pristojni organ prizna status begunca, če gre za osebe, ki ne morejo samostojno sodelovati v postopku, če ima organ vse informacije za odločitev o odgovorni državi članici EU, kar bi pomenilo, da bi bil skoraj v vsakem primeru in vedno izkazan zakonski pogoj za pridržanje po ZMZ-1. takšna razlaga je seveda v nasprotju s standardi, da mora biti pridržanje "strogo omejen" ukrep.
mednarodna zaščita - statusa begunca - subsidiarna zaščita - identiteta - preganjanje - politično prepričanje kot razlog preganjanja - posebna družbena skupina - dokazni standard - verodostojnost
Ob upoštevanju informacij o izvorni državi, iz katerih je razvidno, da je družino D. preganjala vojaška hunta, ki ima v Gvineji še vedno podpornike, stopnja tveganja, da bo tožnik kot član družine D. izpostavljen preganjanju in drugim zgoraj omenjenim dejanjem, dovolj realna in visoka, da ima tožnik utemeljen strah pred preganjanjem zaradi (pripisanega) političnega prepričanja.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - pridržanje - begosumnost - nevarnost pobega - ugotovitev dejstev
Upoštevaje, da je tožnik vedel, da ne sme zapustiti sprejemnih prostorov azilnega doma pa jih kljub temu je, da je šel na vlak, ki pelje v Italijo, ki je (bila) njegova ciljna država in cilj, dogovorjen s tihotapci, da po lastni izjavi iz prošnje, da ne misli počakati do konca postopka v Sloveniji, ker nima denarja, je presoja toženke, da obstaja nevarnost, da bo tožnik pobegnil pred zaključkom postopka, pravilna.
omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - nevarnost pobega - milejši ukrep - pravica do uporabe jezika v postopku
Na to, da je tožnik razumel, v urdu jeziku zapisano opozorilo o posledicah samovoljne zapustitve sprejemnih prostorov Azilnega doma, nakazuje tudi dejstvo, da je že naslednji dan, ko je bil skupaj z ostalimi tujci prijet na vlaku v smeri proti Italiji, ponovno zaprosil za mednarodno zaščito. To po presoji sodišča pomeni, da se je zavedal, da bo zaradi zapustitve sprejemnih prostorov azilnega doma izgubil status prosilca, pa je to kljub temu storil. Dokazna ocena tožene stranke glede tožnikove begosumnosti je tako vestna, skrbna ter analitično sintetična, torej v skladu s formalnimi okviri proste dokazne ocene. Glede na navedena izhodišča pa s posplošenim tožbenim očitkom (da tožnik ni vedel, da se pred podajo prošnje ne sme gibati izven doma; da je iz azilnega doma odšel, ker je le sledil prijatelju) ni omajana niti njena vsebinska prepričljivost.
omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - nevarnost pobega - pravica do uporabe jezika v postopku - sorazmernost
Opozorilo na registracijskem listu, da tožnik pred sprejemom prošnje ne sme zapustiti sprejemnih prostorov azilnega doma, je po presoji sodišča jasno in razumljivo tudi povprečnemu človeku, ne glede na to, iz katerega kulturnega okolja prihaja. Tožnik je podpisal registracijski list, v katerem so navedena pojasnila uradne osebe zapisana tudi v njegovem maternem jeziku, česar ne izpodbija. Ob takih okoliščinah sodišče ne more sprejeti tožbenih navedb o nerazumljivosti podanih pojasnil o posledicah samovoljne zapustitve sprejemnih prostorov azilnega doma. Okoliščina, da je bil prijet izven azilnega doma in da je spreminjal razloge za zapustitev azilnega doma, tudi po presoji sodišča logično nakazuje na možnost tožnikovega odhoda v tujino, kar potrjuje tudi njegova izjava ob vložitvi prošnje za mednarodno zaščito dne 28. 9. 2022, da je njegova ciljna država Italija