mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - ekonomski razlogi prosilca za azil - prosilec iz Alžirije
Tožnik je izvorno državo zapustil zaradi razlogov ekonomske narave, saj iz spisov, ki se nanašajo na zadevo, ni razvidno njegovo zatrjevanje utemeljenega strahu pred preganjanjem zaradi pripadnosti določeni rasi ali etnični skupini, določeni veroizpovedi, narodni pripadnosti, pripadnosti posebni družbeni skupini ali političnemu prepričanju. V zvezi z razlogi za zapustitev izvorne države je tako v prvi vrsti navedel revščino, glede katere pa je Vrhovno sodišče že sprejelo odločitev, da z vidika odločanja o mednarodni zaščiti ni bistveno, kakšna je prosilčeva sposobnost ekonomskega preživetja v njegovem (varnem) izvornem kraju.
mednarodna zaščita - zahtevek za uvedbo ponovnega postopka - nova dejstva in novi dokazi
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da tožnik svoj zahtevek utemeljuje z dejstvi, ki so po njegovih navedbah obstajala že v času predhodnega postopka za priznanje mednarodne zaščite, te navedbe pa ne morejo biti razlog za uvedbo ponovnega postopka. Poleg tega bi moral tožnik v skladu s prvim odstavkom 65. člena dokaze, o katerih je govoril, predložiti že skupaj z zahtevkom za uvedbo ponovnega postopka, tožnik pa v zahtevku šele napoveduje, da jih bo lahko pridobil, in že zaradi tega niso izpolnjeni pogoji za ugoditev zahtevku za uvedbo ponovnega postopka. Ne glede na navedeno pa, tudi če bi te dokaze pridobil, še vedno ne bi bili izpolnjeni pogoji za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite iz prvega odstavka 64. člena ZMZ-1, saj morajo biti ti dokazi in ta dejstva take narave, da pomembno povečujejo verjetnost, da prosilec izpolnjuje pogoje za priznanje mednarodne zaščite. V konkretnem primeru pa tožnikove navedbe te verjetnosti ne povečujejo.
ZMZ-1 člen 20, 20/2, 27, 27/1, 27/1-5, 28. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 46.
mednarodna zaščita - status begunca - načelo nevračanja - preganjanje - politično prepričanje kot razlog preganjanja - novi dokazi in nova dejstva - spor polne jurisdikcije
Tožniku je najmanj zaradi družinske in teritorialne povezanosti grozilo, da ga bo oblast prepoznala kot političnega nasprotnika in ga na tej podlagi preganjala. Za konflikt v Siriji je namreč že vseskozi značilno, da sirska vlada preganja vse (domnevne) politične nasprotnike, tudi če so civilisti (celo otroci, ženske).
ZMZ-1 člen 51, 51-4. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/1, 12, 12/1, 12/4.
mednarodna zaščita - prošnja za mednarodno zaščito - odgovorna država članica - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - predaja odgovorni državi članici - sistemske pomanjkljivosti azilnega postopka
Glede na to, da je zavrnitev predaje, določena v drugem pododstavku 3. člena Uredbe Dublin III, omejena z obstojem sistemskih pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev, navedbe, ki se nanašajo na druge postopke in ne azilne, očitno ne dokazujejo sistemskih pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev, ki bi lahko povzročile nevarnost nečloveškega ali poniževalnega ravnanja v smislu 4. člena Listine EU
Direktiva 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite člen 4. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 40. ZMZ-1 člen 64.
mednarodna zaščita - ponovni postopek - nova dejstva in novi dokazi - zavrženje zahtevka za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite
Tožena stranka v izpodbijanem aktu in v postopku pred njegovo izdajo ni upoštevala deljena dokaznega bremena na podlagi 4. člena Kvalifikacijske direktive 2011/95/EU, saj je ponovno izhajala iz stališča, da določbe o naknadni prošnji zaostrujejo dokazne standarde oziroma dokazno breme prenesejo izključno na stran vlagatelja in ni upoštevalo, da slovenski zakonodajalec ni pravilno prenesel določbe 40. člena Procesne direktive 2013/32/EU, ki uporablja alternativno obliko, da je bodisi prosilec navedel nove elemente, ali pa so se ti „novi elementi ali ugotovitve pojavile“.
ZMZ-1 člen 15, 23, 23/2, 26, 26/1, 26/1-1, 26/2, 27, 27/1, 27/1-4, 27/5, 27/8, 27/9, 29, 29/1. Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 4, 18, 42, 42/2, 47. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3. ZUP člen 10. Direktiva 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite člen 9, 9/3. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 12.
mednarodna zaščita - status begunca - politično prepričanje kot razlog preganjanja - posebna družbena skupina - pripadnost posebni družbeni skupini - posilstvo - mučenje - vzročna zveza - utemeljen strah pred preganjanjem - preteklo ali bodoče preganjanje - subjekt preganjanja - zaščita v izvorni državi - dejanska zaščita - izjava otroka - največja korist otroka - odločanje v sporu polne jurisdikcije - priznan status begunca
Splošno je znano, da so v DR Kongo dejanja spolnega nasilja in prav posilstva žensk uveljavljen mehanizem nasilja in preganjanja žensk, zaradi česa ni mogoče poenostavljeno izključiti vzročne zveze med dejanjem in razlogi preganjanja zgolj zato, ker se tožnica ni udeležila demonstracij. Tožnica je tudi pripadnica ženskega spola in zaradi izpolnjevanja pogojev iz petega odstavka 27. člena ZMZ-1 je pripadnica posebne družbene skupine v smislu ZMZ-1 v kontekstu spolnega nasilja nad ženskami v povezavi s političnimi nemiri v DR Kongo.
Tožena stranka glede na to, da je tožnica izkazala, da je bila v preteklosti že preganjanja prek dejanja posilstva s strani policije, ki je imelo vse znake mučenja, ni izpolnila svojega dela dokaznega bremena in ni navedla utemeljenih razlogov za prepričanje, da bi tožnica lahko dobila zaščito preko učinkovitega pravnega sistema za odkrivanje, pregon in kaznovanje posilstva, kar je sicer zelo malo verjetno, da bi bilo realno uresničljivo, spričo dejstva, da so bili posiljevalci policisti in da je na čelu policije oseba, ki jo je postavil bivši predsednik DR Kongo Kabila. Ustrezno zaščito pred preganjanjem na podlagi pripadnosti določeni družbeni skupini vzpostavlja šele „skupno delovanje organov, ki zagotavljajo odkrivanje, pregon in kaznovanje dejanj preganjanja.“ Tožena stranka pa niti ni poskušala dokazovati, da tovrstna zaščita v DR Kongo obstaja.
Na toženi stranki je bilo dokazno breme, da bi pridobila in preverila informacije o stanju v izvorni državi s strani zaupanja vrednih institucij, ki dovolj sistematično spremljajo postopke na meji DR Kongo glede varnostnega preverjanja zavrnjenih prosilcev za mednarodno zaščito, ki so v podobnem položaju kot tožnica, da bi s tem odvrnila vsakršen dvom o tem, da bi bila tožnica podvržena varnostnem preverjanju o razlogih za zapustitev DR Konga in o tem, zakaj je državo zapustila neposredno po nemirih 31. 12. 2017 in s ponarejenimi dokumenti.
ZMZ-1 člen 49, 51. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/1, 3/2, 3/3.
mednarodna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi - zavrženje prošnje za mednarodno zaščito - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - sistemske pomanjkljivosti - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Dejstvo, da je Bolgarija polnopravna članica EU z uveljavljenim sistemom mednarodne zaščite, samo po sebi še ne pomeni, da nima sistemskih pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev, ki bi lahko povzročile nevarnost nečloveškega ali poniževalnega ravnanja v smislu 4. člena Listine EU o temeljnih pravicah. Tožena stranka bi morala ugotoviti ali je tožnik s svojimi izjavami in dokazi pri povprečnem človeku vzbudil utemeljeno domnevo o obstoju teh pomanjkljivosti.
Evropski zakonodajalec je samovoljno zapustitev določenega kraja ali pa neizpolnjevanje obveznosti javljanja predvidel kot domnevni umik oziroma odstop od prošnje ne glede na to, ali se je prosilec v državo kasneje vrnil, oziroma ne glede na to, ali se prosilec v času odločanja še nahaja v državi članici.
Upravno sodišče v tej zadevi ne šteje, da zapustitev države avtomatično pomeni izgubo pravnega interesa za nadaljevanje upravnega spora, saj je izguba pravnega interesa za tožbo odvisna od konkretnih okoliščin in razlogov za zapustitev države in s tem v zvezi od presoje sorazmernosti posega v pravico do učinkovitega sodnega varstva.
ZMZ-1 člen 64, 64/1, 65. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-3.
mednarodna zaščita - zahtevek za ponovno uvedbo postopka - nova dejstva in novi dokazi - nelogična in neskladne izjave - pravica do izjave - bistvena kršitev določb postopka
Iz podatkov spisa, ki se nanaša na zadevo, sodišču ni razvidno, da bi tožena stranka, preden je opravila dokazno oceno neskladij glede okoliščin navedenega poboja, dala tožniku možnost, da jih pojasni, pri čemer s tem povezanih tožbenih navedb niti ni prerekala. Že zato je podana absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 18, 18/1, 18/1-b.
mednarodna zaščita - zavrženje prošnje - predaja odgovorni državi članici - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - sistemske pomanjkljivosti - nevarnost nečloveškega ali poniževalnega ravnanja - začasna odredba
Tožnik ni izkazal, da ko bo predan Hrvaški kot prosilec za mednarodno zaščito, da ga bo Hrvaška nezakonito vrnila v Bosno in Hercegovino, saj ni dokazal, da naj bi Hrvaška tako ravnala s tistimi osebami, ki so vrnjene v Republiko Hrvaško kot prosilci za mednarodno zaščito v Republiki Hrvaški, ki na konec azilnega postopka na Hrvaškem niso počakali.
Sodišče se sicer strinja s tožbenimi navedbami, da država prosilca ne sme predati drugi državi, če obstajajo tehtni razlogi za prepričanje, da obstaja dejanska nevarnost, da bo prosilec izpostavljen mučenju ali nečloveškemu ravnanju, vendar pa v konkretnem primeru taka dejanska nevarnost ni bila izkazana, saj tožnik na ravnanje hrvaških oblasti v azilnem domu v Zagrebu ni imel pripomb.
Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2010) člen 4. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2, 3/3, 5, 18, 18/1, 18/1-b, 20, 20/5. ZUS-1 člen 32.
mednarodna zaščita - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - predaja prosilca odgovorni državi članici - pravica do izjave - prepoved mučenja ali nečlovečnega in ponižujočega ravnanja - Republika Hrvaška - zavrženje prošnje za mednarodno zaščito - začasna odredba
Res je, da tožena stranka tožnika ni seznanila, da se je Hrvaška v svojem odgovoru izrecno sklicevala na peti odstavek 20. člena Uredbe Dublin III, vendar to na odločitev v zvezi s predajo tožnika nima vpliva. Odločilno v tej zadevi namreč je, ali je bil tožnik seznanjen z dejstvom, da je Hrvaška prevzela odgovornost, in ali je imel možnost izpodbiti domnevo, da ima Hrvaška vzpostavljene minimalne standarde na področju mednarodne zaščite in se zato lahko šteje za varno državo za državljane tretjih držav.
Tožnikove izjave ne izkazujejo obstoja sistemskih pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev na Hrvaškem.
mednarodna zaščita - prosilec iz Afganistana - verodostojnost prosilca - nove okoliščine
Med strankama ni spora o tem, da so v tožnikovi izvorni državi Afganistan oblast v mesecu avgustu 2021 prevzeli talibani v celotni državi. Tožnik, glede na novo nastale okoliščine oziroma zaradi popolnoma spremenjenih razmer v izvorni državi Afganistan izpolnjuje pogoje za priznanje statusa subsidiarne zaščite na podlagi 1. in 2. alineje 28. člena ZMZ-1, saj tožena stranka navedbam tožnika v naknadnih pripravljalnih vlogah (s prilogo) glede spremembe situacije v Afganistana in prevzema oblasti s strani talibanov v celotni državi (15. 8. 2021) ni oporekala oziroma jim ni kakorkoli nasprotovala niti ni predložila nobenih drugih ažurnih in verodostojnih informacij o morebitnem drugačnem aktualnem stanju v Afganistanu po prevzemu oblasti s strani talibanov, ki bi nasprotovale s strani tožnika predloženim informacijam oziroma s strani sodišča pridobljenim informacijam, to je smernicam UNHCR o Afganistanu iz februarja 2022.
ZMZ-1 člen 49. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2.
mednarodna zaščita - zavrženje prošnje za mednarodno zaščito - predaja odgovorni državi članici
Tožnik z vidika drugega pod-odstavka člena 3(2) Dublinske uredbe nima zahtevka v zvezi z varstvom pred prepovedjo nečloveškega ravnanja v primeru vrnitve v Zvezno republiko Nemčijo.
mednarodna zaščita - podaljšanje subsidiarne zaščite - izključitveni razlog - tajni podatki
Toženka je zavrnila tožnikovo prošnjo za podaljšanje subsidiarne zaščite, ker je ugotovila, da pri tožniku obstaja izključitveni razlog iz 3. alineje drugega odstavka 31. člena ZMZ-1, po katerem se subsidiarna zaščita ne prizna prosilcu, če obstaja utemeljen sum, da je storil dejanja, ki nasprotujejo namenom in načelom Združenih narodov, določenim v Preambuli ter v 1. in 2. členu Listine Združenih narodov.
ZMZ-1 člen 20, 20/2. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
mednarodna zaščita - preganjanje - politično prepričanje kot razlog preganjanja - vzročna zveza - utemeljen strah - resna škoda - status begunca - status subsidiarne zaščite - nevarnost nečloveškega ali ponižujočega ravnanja - informacije o izvorni državi - tožbene novote - dokazno breme - bistvena kršitev določb postopka
Odločbe se ne da preizkusiti. To pa je kršitev pravil postopka za izdajo izpodbijane odločbe, ki je mogla vplivati na odločitev v zadevi, da se prošnja tožnika zavrne, saj je pri oceni verodostojnosti eden bistvenih elementov objektivnosti namreč to, da je treba upoštevati tako pozitivne kot tudi negativne elemente prosilčeve (ne)konsistentnosti, čemur v konkretnem primeru tožena stranka ni sledila, glede na citirane neobrazložene ocene in zaključke, zato se ugotovljena kršitev pravil postopka kvalificira kot bistvena kršitev pravil postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP v povezavi s 33. členom ZMZ-1.
Utemeljenost strahu pred preganjanjem je treba presojati tudi glede na objektivne okoliščine, tako da ni potrebno čakati, da se prosilcu najprej zgodi nekaj hudega v smislu določil 26. člena ZMZ-1 (dejanja preganjanja), še preden zapusti izvorno državo.
Ob med strankama nespornem dejstvu, da je bil tožnik v izvorni državi med trajanjem pripora že podvržen ravnanju, ki ustreza opredelitvi mučenja in nečloveškega ravnanja oziroma kaznovanja, sodišče po povedanem ugotavlja, da tožnik izpolnjuje vse pogoje za priznanje statusa begunca iz 2. odstavka 20. člena ZMZ-1.
ZMZ-1 člen 84a, 84a-3. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/2.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - nevarnost pobega - napačna uporaba materialnega prava
Cilj pridržanja po Uredbi Dublin III je omogočiti izvedbo postopkov za predajo v skladu s to uredbo, kar pomeni, da morajo biti subjektivne okoliščine po svoji naravi take, da omogočajo sklepanje, da oseba ne bo počakala na izvedbo vrnitve v državo članico EU, ki jo je enkrat že samovoljno zapustila. V tem okviru je ugotavljanje razlogov, zakaj je oseba zapustila drugo državo članico, ki je zakonsko določen objektivni kriterij, lahko pomembno za presojo stopnje nevarnosti pobega, vendar le v povezavi z dodatno kvalificiranimi okoliščinami, ki izvirajo iz sfere obravnavanega posameznika.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - načelo nevračanja - osebni razlogi - varna izvorna država
Tožnikovi razlogiza zapustitev izvorne države so zasebne narave, saj se nanašajo na njegovo intimno razmerje. To pa ni razlog za mednarodno zaščito po zgoraj navedenih določbah ZMZ-1.
mednarodna zaščita - vezanost upravnega organa na stališče sodišča
V konkretnem primeru sodišče ugotavlja, da je pri ponovnem odločanju tožena stranka upoštevala pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in njegova stališča, ki se tičejo postopka, izražena v navedeni pravnomočni sodbi št. I U 14/2021 z dne 18. 8. 2021.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/2. ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84a, 84a-3. ZUS-1 člen 32.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - odvzem prostosti - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - nevarnost pobega - pridržanje - begosumnost - znatna nevarnost pobega prosilca - predaja odgovorni državi članici - objektivni kriterij - pridržanje za namen predaje odgovorni državi članici - zahteva za izdajo začasne odločbe - težko popravljiva škoda
Oseba ne sme biti pridržana zgolj zato, ker v zvezi z njo poteka postopek, določen v Uredbi Dublin III, zato morajo biti podane tudi druge dodatne kvalificirane okoliščine na strani tožnika. Okoliščina, ko prosilec za mednarodno zaščito prečka mejo in se giba po neobljudenem območju, je sicer lahko take narave, da je na njeni podlagi možno sklepati, da oseba nima namena zaprositi za mednarodno zaščito, vendar je treba to okoliščino upoštevati glede na ostale okoliščine in posebnosti vsakega posamičnega primera. V konkretnem primeru je treba po drugi strani upoštevati tudi to, da je bil tožnik prijet v bližini Slovenske vasi, kar je zelo blizu slovensko-hrvaške meje. To se je zgodilo ponoči in po presoji sodišča ni bilo niti možnosti, da bi tožnik v tako kratkem času, torej od prehoda preko meje uspel priti do najbližje policijske postaje. Tožnik je že imel možnost pobegniti, če bi to zares hotel.
Potrebnost izdaje začasne odredbe je izkazana že zato, ker je sodišče izrek ukrepa v tej zadevi (I. točka izreka te sodbe) odpravilo iz razloga, ker niso bili podani razlogi, določeni v Dublinski uredbi, torej zato, ker je sklep nezakonit. Nezakonita omejitev gibanja glede na navedene okoliščine obravnavane zadeve pomeni nedopusten poseg v pravico do osebne svobode, kar je dovolj za napolnitev standarda težko popravljive škode, ki tožniku nastaja. Hkrati pa sodišče meni, da z izdajo začasne odredbe tudi v ničemer ne bi bila prizadeta javna korist.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84a, 84a-3. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/2, 28/2(n).
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - begosumnost - nastanitev v azilnem domu - kvalificirane okoliščine
Tožnikova izbira ciljne države za presojo te zadeve, ni bistvena. Ugotoviti je treba ali je pri njem podana znatna nevarnost pobega, oziroma ali bi tožnik, če mu gibanje ne bi bilo omejeno na prostore Centra za tujce, zapustil RS še pred zaključkom tega postopka. V zvezi s tem je pravno pomembna tožbena navedba, da je tožnik pred omejitvijo gibanja kar 13 dni bival v azilnem domu, kjer mu gibanje ni bilo omejeno. Tožnik je v zvezi s tem verodostojno in prepričljivo izpovedal, da je v tem času lahko neomejeno odhajal iz azilnega doma in se vanj vračal. Že bi želel oditi iz RS, bi to lahko že storil.
Tožena stranka se do te bistvene okoliščine v izpodbijanem sklepu ni vsebinsko opredelila.