mednarodna zaščita - ponovna prošnja - zavrženje zahteve - nova dejstva in dokazi
Sodišče šteje, da tožena stranka v postopku ni mogla upoštevati zatrjevanega „novega dejstva“ v zvezi s tožnikovim slabim duševnim stanjem, saj ga je tožnik uveljavljal šele v tožbi (ne da bi navedel, zakaj ga predhodno brez lastne krivde ni mogel uveljavljati pred toženo stranko v postopku v zvezi z njegovim drugim zahtevkom za uvedbo ponovnega postopka, čeravno naj bi se samopoškodoval po lastni izjavi že v času pred podajo prvega zahtevka za uvedbo ponovnega postopka), saj to ni bilo zaznavno glede na njegove izjave. Sodišče pa presoja le pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, tega „novega“ dejstva pa tožnik predhodno ni uveljavljal v za to predpisanem postopku, ni pa navedel razlogov, zakaj tega brez svoje krivde ni mogel storiti, ti razlogi pa so takrat že obstajali. Poleg tega sodišče še pripominja, da zatrjevano slabo duševno stanje, ki naj bi se pri tožniku razvilo šele po odhodu iz izvorne države, zaradi nahajanja tožnika v zaporu in nato v Centru za tujce, medtem ko je njegova žena v Nemčiji, očitno glede na izjavo tožnika z dne 18. 6. 2020 tudi ni posledica razlogov, zaradi katerih je tožnik zapustil izvorno državo. In ravno zaradi povečanja verjetnosti izpolnjevanja pogojev za mednarodno zaščito se v skladu s 65. in 64. členom ZMZ-1 presoja pomembnost novih dejstev (in dokazov).
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - varna izvorna država - subjekt preganjanja ali resne škode
Za priznanje mednarodne zaščite ne zadostuje zgolj trditev o o tveganju, da bo prosilec v primeru vrnitve v izvorno državo izpostavljen nehumanemu ali ponižujočemu ravnanju, temveč mora tveganje izvirati s strani dejavnikov, ki se lahko neposredno ali posredno pripišejo javnim organom te države, bodisi da grožnjo za zadevno osebo predstavljajo dejanja, ki jih organi te države izvajajo ali dopuščajo, bodisi da država svojim državljanom pred neodvisnimi skupinami ali nedržavnimi subjekti ne more zagotoviti učinkovite zaščite
omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - istovetnost - dvom - nevarnost pobega - ugotavljanje dejstev
Zgolj odsotnost osebnih dokumentov samo po sebi ne zadostuje za izrek ukrepa omejitve gibanja, ampak je ta razlog za omejitev gibanja podan, če obstaja očiten dvom v prosilčevo istovetnost. Na naroku za glavno obravnavo tožnik ni predložil nobenega osebnega dokumenta s sliko, temveč je trdil drugače kot v postopku pred toženo stranko, da potnega lista ni nikoli imel, ugotovljenih razlik s svojimi predhodnimi izjavami o tem v postopku pred toženo stranko pa ni prepričljivo pojasnil. Po oceni sodišča opisane okoliščine vzbujajo očiten dvom v tožnikovo istovetnost, saj je tudi sodišče v njegovi izpovedi našlo nedoslednosti oziroma nasprotja z njegovimi predhodnimi navedbami, kar nedvomno utemeljuje dvom o tem, ali je tožnik tista oseba, za katero se predstavlja.
Tožnikovo ravnanje in način, na katerega je zapustil Slovenijo, očitno kaže na to, da ima namen zapustiti Slovenijo in bo tako ravnal tudi v prihodnosti, kar pomeni, da je pri tožniku podana utemeljena nevarnost pobega in da je izpolnjen tudi zakonski pogoj iz 2. točke 1. odstavka 84. člena ZMZ-1.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - tožba v upravnem sporu - litispendenca - zavrženje tožbe
V obravnavani zadevi gre za isti upravni spor, kot se vodi pod opr. št. I U 1306/2020, ker gre za isti stranki in za isti izpodbijani upravni akt. Upravni spor se v predmetni zadevi ne more začeti, ker upravni spor med strankama o isti zadevi že teče pod opr. št. I U 1306/2020, zato je sodišče tožbo zavrglo.
omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - istovetnost - nevarnost pobega - ugotavljanje dejstev - utemeljena nevarnost
Zgolj odsotnost osebnih dokumentov sama po sebi še ne zadostuje za dvom v istovetnost določene osebe. Res je sicer, da tožnik osebnih dokumentov nima, vendar pa bi morala tožena stranka po drugi strani upoštevati tudi to, da je doslej vseskozi navajal iste osebne podatke. Enake osebne podatke je navajal tudi pri zaslišanju na glavni obravnavi, zato sodišče ne dvomi v njegovo istovetnost in ugotavlja, da ta razlog za omejitev gibanja ni podan.
Tožnik je kljub zagotovitvi, da ni zapustil Azilnega doma, le-tega že zapustil in da obstaja utemeljena nevarnost, da to lahko ponovno stori in bi iz Azilnega doma pobegnil še pred ugotovitvijo dejstev, ki so pomembna za odločitev. Tožnikove navedbe in dejanja kažejo na utemeljen sum, da bi tožnik v primeru, če mu gibanje ne bi bilo omejeno, ponovno samovoljno zapustil Azilni dom in ponovno onemogočil pristojnemu organu, da zaključi postopek mednarodne zaščite.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - navajanje nepomembnih ali zanemarljivih dejstev - varna izvorna država - prosilec iz Maroka
Tudi po presoji sodišča je očitno, da je tožnik izvorno državo zapustil zaradi razlogov ekonomske narave, saj iz spisov, ki se nanašajo na zadevo, ni razvidno njegovo zatrjevanje utemeljenega strahu pred preganjanjem zaradi pripadnosti določeni rasi ali etnični skupini, določeni veroizpovedi, narodni pripadnosti, pripadnosti posebni družbeni skupini ali političnemu prepričanju (drugi odstavek 20. člena ZMZ-1), enako ni zatrjeval utemeljenega strahu zaradi resne škode, ki bi mu grozila ob vrnitvi v državo (28. člen ZMZ-1).
omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - samovoljna zapustitev azilnega doma - nevarnost pobega - ugotavljanje dejstev
Tožnik je Azilni dom zapustil, še preden je pristojni organ z njim opravil osebni razgovor in ga tako podrobneje povprašal glede vseh dejstev in okoliščin in je tako pristojnemu organu onemogočil, da bi preveril dejstva, ki jih je tožnik navajal ob podaji prošnje, ter da bi ugotovil popolno dejansko stanje. Brez osebnega razgovora odločbe ni mogoče izdati. Navedbe tožnika in njegova dejanja kažejo na utemeljen sum, da bi tožnik v primeru, če mu gibanje ne bi bilo omejeno na območje Centra za tujce, ponovno samovoljno zapustil Azilni dom, pri čemer je treba upoštevati tudi to, da čeprav je avtomobil, v katerem se je peljal prosilec, ustavila slovenska policija in tujca napotila nazaj v notranjost države, opozorilo ni zaleglo, saj je bil tožnik kljub temu kasneje prijet s strani italijanske policije.
ZMZ-1 člen 2, 2-31, 84, 84/1, 84/1-2. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito člen 8, 8/4.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - utemeljena nevarnost - pobeg - objektivni kriterij - namen strank - pridržanje
Tožbeni ugovor nepravilne uporabe materialnega prava se izkaže kot neutemeljen, saj gre za povsem primerljivo zadevo, kakršno je obravnavalo Vrhovno sodišče v sklepu št. X Dor 256/2020 z dne 24. 7. 2020, v kateri je zavzelo stališče, da vprašanje o jasnosti in predvidljivosti določb ZMZ-1 glede „utemeljene nevarnosti pobega“ po drugem odstavku 84. člena v povezavi s 31. točko 2. člena ZMZ-1 pred koncem azilnega postopka v konkretni zadevi ni relevantno, saj je sodišče prve stopnje po opravljeni glavni obravnavni ugotovilo jasno izražen namen tožeče stranke glede zapustitve Republike Slovenije, zato presoja vprašanja obstoja objektivnih kriterijev kot podlage za sklepanje, da je izkazana utemeljena nevarnost, da bo prosilec pobegnil, v obravnavanem primeru ni potrebna.
Zakonodajalec v nacionalno pravo ni prenesel določbe četrtega odstavka 8. člena Direktive 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito , ki državam članicam izrecno nalaga, da zagotovijo pravila o alternativah pridržanju, kot so redno javljanje organom, predložitev finančnega jamstva ali obveznost zadrževanja na določenem mestu. Po določilih 84. člena ZMZ-1 je namreč edina alternativa pridržanju v centru za tujce zgolj ukrep obveznega zadrževanja na območje azilnega doma. Ta ukrep pa še vedno pomeni odvzem osebne svobode, tako da gre zgolj za milejši ukrep znotraj ukrepa odvzema prostosti.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - ekonomski razlog - varna izvorna država - informacije o izvorni državi
V zvezi z razlogi za zapustitev izvorne države je tožnik v prvi vrsti navedel revščino, glede katere pa je Vrhovno sodišče že sprejelo odločitev, da z vidika odločanja o mednarodni zaščiti ni bistveno, kakšna je prosilčeva sposobnost ekonomskega preživetja v njegovem (varnem) izvornem kraju.
Tožena stranka dejanskega stanja, ob upoštevanju drugega nosilnega stališča, da je Maroko skladno Odlokom Vlade o določitvi seznama varnih držav razglašena za varno izvorno državo (tretji odstavek 61. člena ZMZ-1), ni bila dolžna ugotavljati s pridobivanjem dodatnih poročil o izvorni državi, saj je mogoče sklepati, da v tej državi na splošno in redno ni nikakršnega preganjanja, kakor je opredeljeno v 26. členu ZMZ-1, mučenja ali nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja in ogroženosti zaradi vsesplošnega nasilja v razmerah mednarodnega ali notranjega oboroženega spopada.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - ekonomski razlog
Po presoji sodišča je očitno, da je tožnik izvorno državo zapustil zaradi razlogov ekonomske narave, saj iz spisov, ki se nanašajo na zadevo, ni razvidno njegovo zatrjevanje utemeljenega strahu pred preganjanjem zaradi pripadnosti določeni rasi ali etnični skupini, določeni veroizpovedi, narodni pripadnosti, pripadnosti posebni družbeni skupini ali političnemu prepričanju.
Zmanjšanje ekonomskih in socialnih pravic, dostopa do zdravstvenih storitev ali izobrazbe zaradi slabše ekonomske in socialne razvitosti prosilčeve izvorne države, v primerjavi z (ekonomskimi in socialnimi) pravicami, ki jih je užival v državi, kjer je zaprosil za mednarodno zaščito, ne zadostuje za priznanje mednarodne zaščite.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-1, 84/1-2. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito člen 8.
mednarodna zaščita - prosilec za mednarodno zaščito - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - begosumnost
Sodišče se strinja, da okoliščine kot skladna celota dajejo podlago za zaključevanje, da obstaja utemeljena nevarnost, da bi tožnik brez izrečenega ukrepa pobegnil.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - varna država - prosilec iz Maroka - preganjanje - diskriminacija - resna škoda - svetovalec za begunce
Tožnik ni izkazal ekonomske ali socialne diskriminacije, prav tako pa ni niti navedel, da bi bil v Alžiriji kot Berber podvržen diskriminaciji v obliki pravnih, upravnih, policijskih ali sodnih ukrepov, kot izhaja iz Priročnika UNHCR. Sodišče zato ugotavlja, da tudi v tem delu tožnik ni izkazal vzročne zveze med razlogi preganjanja in dejanji preganjanja (osmi odstavek 27. člena ZMZ-1).
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-1, 84/1-3. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito člen 8, 8/3, 8/3-a, 8/3-d.
omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - ugotavljanje identitete oziroma istovetnosti prosilca - dvom - postopek odstranitve tujca iz države - pogoj - pomanjkljiva obrazložitev
Omejitve gibanja v primeru, ko pristojni organ očitno dvomi v prosilčevo istovetnost ali državljanstvo je mogoče izreči le, kadar pristojni organ glede na okoliščine zadeve očitno dvomi v prosilčevo istovetnost ali državljanstvo in bo zato izvedel določena ravnanja preverjanja prosilčeve resnične identitete.
Izpodbijani sklep je nezakonit tudi zato, ker iz njega ni razvidno toženkino dolžnostno ravnanje (kar tožnik v tožbi uveljavlja s sklicevanjem na potrebno presojo sorazmernosti in v tem okviru nujnosti ukrepa), torej na kakšen način bo preverjala tožnikovo istovetnost.
Iz tretje alineje prvega odstavka 84. člena ZMZ-1 izhaja, da morajo biti za izrek ukrepa omejitve gibanja kumulativno izpolnjeni trije pogoji, namreč da: (1) je bilo prosilcu gibanje (že) omejeno zaradi postopka vračanja v skladu z Zakonom o tujcih (v nadaljevanju ZTuj-2) zaradi izvedbe postopka vrnitve ali odstranitve; (2) da je mogoče utemeljeno domnevati, da je prosilec prošnjo za mednarodno zaščito vložil samo zato, da bi zadržal ali oviral izvedbo odstranitve; in (3) da je imel prosilec možnost zaprositi za mednarodno zaščito.
omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - postopek odstranitve tujca - odločba o vrnitvi tujca - zloraba postopka mednarodne zaščite - pomanjkljiva obrazložitev - bistvena kršitev določb postopka
Tretja alineje prvega odstavka 84. člena ZMZ-1 med objektivna merila izrecno uvršča okoliščino, da „je prosilec že imel priložnost začeti azilni postopek“.
omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - ugotavljanje identitete oziroma istovetnosti prosilca - nevarnost pobega
Za obstoj standarda očitnega dvoma v tožnikovo istovetnost kot ene izmed podlag za omejitev gibanja na prostore Centra za tujce ne zadostuje zgolj okoliščina, da tožnik ne poseduje osebnega dokumenta s fotografijo.
Sodišče tožnikovega ponovnega prijetja v Italiji s strani italijanskih varnostnih organov 21. 8. 2020 ne more pripisati naključju oz. pomoti zato tožnik ni uspel izpodbiti, da obstaja utemeljena nevarnost, da bo pobegnil.
omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - identiteta - dokazno breme - nevarnost pobega
V postopkih mednarodne zaščite je prosilec za mednarodno zaščito tisti, na katerem je breme dokazovanja svoje identitete oziroma državljanstva in da prosilec nosi posledice, če svoje identitete ne dokaže na verodostojen način. Ugotovitev istovetnosti prosilca pa je v tovrstnem postopku ključnega pomena, ne samo zato, da se ve, kdo je prosilec, temveč tudi zato, da se lahko ugotavljajo (subjektivne) okoliščine, na katere se prosilec sklicuje.
Ugotoviti je treba konkretne okoliščine, od katerih je odvisna odločitev o tožnikovi prošnji in ki so obenem takšne, da jih drugače, kot na način osebnega stika s tožnikom, ni mogoče pridobiti. Pridobiti jih je treba z (obveznim) osebnim razgovorom, ki še ni bil opravljen in je torej tožnikova navzočnost nujno potrebna.
Podana je utemeljena bojazen, da bo tožnik, če mu ne bo omejeno gibanje iz države pobegnil. O nasprotnem, torej o tem, da saj je mejo prestopil vedoma in z določenim ciljem (priti in ostati v Italiji), o čemer pričajo tako enosmerna avtobusna vozovnica in to v kraj, kjer je tožnika na drugi strani meje že pred tem (prvič) prijela italijanska policija, kot tudi situacija, kot jo je sam opisal na naroku (in narisal tolmač), in v kateri je bil prijet in nato že drugič vrnjen v Slovenijo.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - ugotavljanje identitete oziroma istovetnosti prosilca - dvom - begosumnost - nevarnost pobega
Omejitve gibanja v primeru, ko pristojni organ očitno dvomi v prosilčevo istovetnost ali državljanstvo je mogoče izreči le, kadar pristojni organ glede na okoliščine zadeve očitno dvomi v prosilčevo istovetnost ali državljanstvo in bo zato izvedel določena ravnanja preverjanja prosilčeve resnične identitete. V nasprotnem primeru ukrep ne bi bil nujen in bi bil nesorazmeren.
Sama okoliščina, da je brez osebnih dokumentov, še ne dosega standarda očitnega dvoma v istovetnost.
Za obstoj razloga za omejitev gibanja po drugi alineji prvega odstavka 84. člena ZMZ-1 ni potrebno, da bi zakon še posebej določal objektivna merila za begosumnost. ZMZ-1 je opredelil pojem "nevarnost pobega", ki pomeni, da so v posameznem primeru podane okoliščine, na podlagi katerih je utemeljeno mogoče sklepati, da bo oseba pobegnila.
omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - ugotavljanje identitete oziroma istovetnosti prosilca - pogoji - begosumnost
Zgolj odsotnost osebnih dokumentov je tako ob odsotnosti ostalih okoliščin, ki bi vzbujale dvom v tožnikovo identiteto premalo, da bi bil izpolnjen pogoj očitnega dvoma, kot je opredeljen v 1. alineji prvega odstavka 84. člena ZMZ-1.
Ni podlage za enačenje vsebine pojma begosumnosti po Uredbi (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. 6. 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, ki jo je zaradi njene pravne narave treba uporabljati neposredno, z vsebino pojma nevarnosti pobega, ki je po povedanem jasno in določno opredeljen v ZMZ-1.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-3. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito člen 8, 8/3, 8/3-d.
omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - vračanje - zloraba postopka - pridržanje - milejši ukrep
Ob upoštevanju vseh navedenih okoliščin skupaj - torej sklepanja, da tožnikova ciljna država ni Slovenija in časa, ki je pretekel do tega, da je izrazil namero, zaprositi za mednarodno zaščito - je mogoče utemeljeno domnevati, da je tožnik prošnjo za mednarodno zaščito vložil samo zato, da bi zadržal ali oviral izvedbo odstranitve.
Značilnosti namestitve v Azilnem domu ni mogoče razlagati kot pomanjkljivost oziroma še manj kot neobstoj milejšega ukrepa v slovenskem pravu. Prav odprtost tega režima oziroma relativno mili ukrepi varovanja pomenijo, da je namestitev v Azilnem domu po naravi stvari sploh mogoče šteti za milejši ukrep.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-3. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito člen 8, 8/3, 8/3-d. ZUS-1 člen 31, 31/2, 35.
omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - domneva - zadržanje postopka - ovira - zloraba postopka - objektivni kriterij - zmotna uporaba materialnega prava
V zvezi z odreditvijo ukrepa omejitve gibanja na Center za tujce je bilo zmotno uporabljeno materialno pravo, saj za pridržanje prosilca za mednarodno zaščito v ZMZ-1 v navedenih okoliščinah, ko objektivni kriteriji iz točke (d) tretjega odstavka 8. člena Recepcijske direktive II, na podlagi katerih bi tožena stranka lahko sklepala na obstoj utemeljene domneve, da je prosilec prošnjo za mednarodno zaščito vložil le zaradi zadržanja ali otežitve odločbe o vrnitvi, niso ustrezno implementirani, ni zakonske podlage.
Tožnik ni vložil posebnih tožb zoper odločbi o vrnitvi in nastanitvi, zato je tožbo v tem delu zavrglo.