mednarodna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes za tožbo v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Tožena stranka je sodišče obvestila, da sta tožnika zapustila Azilni dom. Ker se torej ne nahajata v Azilnem domu, v katerem bi morala počakati na pravnomočno odločitev o njuni prošnji za mednarodno zaščito, je sodišče ocenilo, da ne izkazujeta več pravnega interesa za vodenje postopka.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/1, 3/2, 3/2-2. ZMZ-1 člen 49, 51, 51-4. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3.
mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici - Uredba Dublin II - sistemske pomanjkljivosti - predaja Republiki Hrvaški - zavrženje prošnje za mednarodno zaščito - zdravstveno stanje prosilca
Sodišče se pridružuje ugotovitvam tožene stranke, da je sam azilni postopek na Hrvaškem primerljiv s postopkom v Sloveniji, prosilcem pa so zagotovljene podobne pravice, kot prosilcem v Sloveniji.
Ne šteje se vsaka bolezen prosilca za mednarodno zaščito kot upoštevna v okviru 3. člena EKČP ter 4. člena Listine EU, temveč mora iti za situacijo, v kateri ima prosilec „posebej hudo duševno ali fizično bolezen“ in da je posebna resnost njegovega zdravstvenega stanja ugotovljena na podlagi objektivnih elementov (npr. zdravniških potrdil), ki jih predloži prosilec. Nadaljnja upoštevna okoliščina pa je dejanska in izkazana nevarnost za znatno in nepopravljivo poslabšanje takega zdravstvenega stanja zadevne osebe, kar mora prav tako izhajati iz predloženih dokazil.
azil - omejitev gibanja - nastanitev v centru za tujce - tožba v upravnem sporu - roka za vložitev tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Po drugem odstavku 70. člena ZMZ-1 se tožba zoper sklep iz 84. člena tega zakona lahko vloži v treh dneh od vročitve. V obravnavani zadevi je bil izpodbijani sklep, kot izhaja iz vročilnice, ki se nahaja v upravnem spisu, ki ga je sodišču predložila tožena stranka, tožeči stranki vročen v torek 11. 8. 2020. Z naslednjim dnem, tj. 12. 8. 2020 je začel teči tridnevni rok za tožbo, ki se je iztekel v petek 14. 8. 2020. Tožeča stranka je sodišču tožbo poslala priporočeno po pošti dne 17. 8. 2020. Tožba je po navedenem vložena po poteku zakonsko določenega roka, zato jo je moralo sodišče kot prepozno zavreči.
omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - postopek odstranitve - zloraba postopka mednarodne zaščite - obrazloženost odločbe
Za odločitev je bistvenega pomena presoja tožnikovega namena, torej njegovega subjektivnega odnosa do vložitve prošnje za mednarodno zaščito.
Razlogi, na katere se v tem pogledu sklicuje toženka, bi sicer sami po sebi načeloma zadoščali za tako sklepanje, vendar je tožnik navedel jasne, prepričljive in logične razloge, ki so v neposrednem nasprotju s takim sklepanjem, do katerih se toženka do teh razlogov po vsebini sploh ni opredelila, zato sodišče ugotavlja, da obstoj drugega izmed prej navedenih zakonskih pogojev za omejitev gibanja po tretji alineji prvega odstavka 84. člena ZMZ-1 ni ne ustrezno ugotovljen, ne obrazložen.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-3. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito člen 8, 8/3, 8/3-d.
omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - postopek odstranitve tujca iz države - zloraba postopka - skladnost zakona z direktivo - odločba o vrnitvi
Razlaga nacionalne zakonodaje v smeri, da je mogoče v situaciji iz točke (d) tretjega odstavka 8. člena Direktive 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito prosilcu omejiti gibanje, ne da bi bila pred tem določena objektivna merila za utemeljenost domneve, da je prosilec vložil prošnjo samo zato, da bi zadržal ali otežil izvedbo odločbe o vrnitvi, bi bila v nasprotju tako z besedilom te direktive, kot z jasnim načelom, ki izhaja že iz 15. uvodne izjave k tej direktivi, da se osebe ne bi smelo pridržati zgolj zato, ker prosi za mednarodno zaščito.
V konkretnem primeru ni izkazala utemeljene domneve, da je tožnik prošnjo za mednarodno zaščito podal zgolj zaradi zlorabe postopka v smislu tretje alineje prvega odstavka 84. člena ZMZ-1 v zvezi z določbo člena 8(3)(d) Direktive.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6. ZMZ-1 člen 50, 50/2, 50/2-2.
mednarodna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe
Ker se tožnik ne nahaja v azilnem domu, v katerem bi moral počakati na pravnomočno odločitev o njegovi prošnji za mednarodno zaščito in se vanj tudi ni vrnil po poteku treh dni (druga alineja drugega odstavka 50. člena ZMZ-1), je sodišče ocenilo, da ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje postopka.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-1, 84/1-3. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito člen 8, 8/3, 8/3-a, 8/3-d.
omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - ugotavljanje identitete - postopek odstranitve tujca iz države - objektivni kriterij
Zgolj to, da prosilec nima osebnega dokumenta, po ustaljeni sodni praksi ne zadostuje za omejitev gibanja, ampak je ta razlog, tudi glede na zakonsko določbo podan, če obstaja očiten dvom o njegovi istovetnosti.
V zvezi z odreditvijo ukrepa omejitve gibanja na Center za tujce je zmotno uporabljeno materialno pravo, saj za pridržanje prosilca za mednarodno zaščito v ZMZ-1 v okoliščinah, ko objektivni kriteriji na podlagi katerih bi tožena stranka lahko sklepala na obstoj utemeljene domneve, da je prosilec prošnjo za mednarodno zaščito vložil le zaradi zadržanja ali otežitve odločbe o vrnitvi iz točke (d) tretjega odstavka 8. člena Direktive 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito niso ustrezno implementirani, ni zakonske podlage.
omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - ugotavljanje identitete oziroma istovetnosti prosilca - postopek odstranitve tujca iz države - odločba o vrnitvi tujca - zloraba postopka mednarodne zaščite
Zapis, ki ga je sestavila zgolj toženka in katerega pravilnosti tožnik ni potrdil s svojim podpisom, ne dosega pravnega standarda očitnega dvoma v istovetnost, ki mora biti podan, da je ta razlog za omejitev gibanja upravičen.
ZMZ-1 ni opredelil, kateri so tisti objektivni kriteriji, na podlagi katerih bi tožena stranka lahko sklepala na obstoj utemeljene domneve, da je prosilec prošnjo za mednarodno zaščito vložil le zaradi zadržanja ali otežitve odločbe o vrnitvi oziroma je določil zgolj en kriterij, ki ga določa tudi Recepcijska direktiva II, tj., da je prosilec imel možnost zaprositi za mednarodno zaščito.
omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - ugotavljanje istovetnosti prosilca za azil - odločba o vrnitvi - zloraba postopka - objektivni kriterij
Očitnega dvoma v tožnikovo istovetnost ali državljanstvo, zgolj dejstvo drugačnega zapisa datuma rojstva v Policijski depeši Policijske postaje A. št. 2253-170/2020 (3E695-84) s 14. 7. 2020, ne izkazuje. Osnovni pogoj za to, da se gibanje omeji na podlagi prve alineje prvega odstavka 84. člen ZMZ-1 je namreč ta, da mora obstajati očiten dvom v istovetnost prosilca, ki v konkretnem primeru ni podan.
V zvezi z odreditvijo ukrepa omejitve gibanja na Center za tujce zmotno uporabljeno materialno pravo, saj za pridržanje prosilca za mednarodno zaščito v ZMZ-1 v navedenih okoliščinah, ko objektivni kriteriji iz točke (d) tretjega odstavka 8. člena Recepcijske direktive II niso ustrezno implementirani, ni zakonske podlage.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - nastanitev v centru za tujce - začasna odredba - istovetnost
Upoštevaje celotno ravnanje tožnika do prijetja, torej da je bilo njegovo gibanje v Republiki Sloveniji usmerjeno na prihod do Azilnega doma, kaže, da je želel vložiti prošnjo za azil v Azilnem domu, in mu, ker tega ni storil na svoji poti do Ljubljane, ni moč šteti v škodo oziroma ga bremeniti, da je imel do trenutka prijetja že možnost zaprositi za mednarodno zaščito, pa tega ni storil. Glede na svoje videnje zadeve, treba pa je izhajati tudi iz tega, je tožnik iskal prvo možnost za podajo prošnje za azil in tudi menil, da jo je s prihodom do Azilnega doma pri varnostniku tudi podal. Ker torej glede na navedeno v obravnavani zadevi objektivni kriterij ni izkazan, je toženka napačno uporabila tretjo alinejo prvega odstavka 84. člena ZMZ-1.
omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - postopek odstranitve tujca - zloraba postopka mednarodne zaščite - izkazanost - napačna uporaba materialnega prava
S tem, ko je v besedilo tretje alineje prvega odstavka 84. člena vključen tudi pogoj, da je imel prosilec „možnost zaprositi za mednarodno zaščito“, določa prav objektivno merilo v smislu točke določbe (d) tretjega odstavka 8. člena Direktive 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito (prenovitev).
Ugotovitev oziroma sklepanje toženke, da je tožnik podal prošnjo za mednarodno zaščito samo zato, da bi preprečil ali otežil odstranitev, ni skladna z določbo tretje alineje prvega odstavka 84. člena ZMZ-1 v zvezi z določbo člena 8(3)(d) Direktive, ker v konkretnem primeru toženka ni pravilno uporabila objektivnega merila. Gre za napačno uporabo materialnega prava, saj v konkretnem primeru ni izkazana utemeljena domneva, da je šlo za zlorabo postopka s strani tožnika v smislu tretje alineje prvega odstavka 84. člena ZMZ-1 v zvezi z določbo člena 8(3)(d) Direktive.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-1, 84/1-2. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito člen 8, 8/3.
omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - nevarnost pobega - ugotavljanje identitete - dvom
Tožnik se še ni izkazal z nobenim osebnim dokumentom ter je o rojstnih podatkih podajal neskladne izjave, zato obstaja očiten dvom v tožnikove osebne podatke ter da je treba njegovo istovetnost preveriti oziroma ugotoviti.
Okoliščine, da je tožnik iz Pakistana odšel že leta 2017, da je ves čas na poti, pri čemer je očitno, da meje držav prehaja ilegalno, in da je tudi v Sloveniji že bil v letu 2019 dvakrat, pa vendar se še ni ustalil, potrjuje, da je podana utemeljena nevarnost, da bi tožnik pobegnil pred odločitvijo o njegovi prošnji za mednarodno zaščito.
Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 28, 46, 46/11. ZMZ-1 člen 49, 49/1, 49/1-6. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
Okoliščina, da je tožnik brez pojasnitve zapustil izpostavo Azilnega doma in se vanj ni vrnil, je v obravnavani zadevi nesporno izkazana. Zato je sodišče zaradi pomanjkanja pravnega interesa tožbo tožnika zavrglo.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-1, 84/1-2, 84/2. ZTuj-2 člen 97. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito člen 8.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - ugotavljanje prosilčeve istovetnosti - dvom v prosilčevo identiteto - begosumnost
Pomanjkljiva obrazložitev očitnega dvoma v tožnikovo identiteto zadostuje za sklep, da niso izpolnjeni pogoji za izrek izpodbijanega ukrepa na podlagi prve alineje prvega odstavka 84. člena ZMZ-1, saj to pomeni, da izpodbijani sklep nima vseh razlogov o odločilnih dejstvih.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za azil - begosumnost - preprečitev odstranitve iz države
Sodišče se strinja z ugotovitvijo toženke o obstoju okoliščin, na katerih je mogoče v obravnavani zadevi utemeljeno sklepati, da bo tožnik pobegnil, in da sta zato za omejitev gibanja izpolnjena oba pogoja iz 2. alineje prvega odstavka 84. člena ZMZ-1.
Toženka je pravilno sklepala, da je tožnik podal prošnjo za azil izključno z namenom, da bi zadržal ali oviral izvedbo odstranitve, pri čemer je imel predhodno možnost zaprositi za mednarodno zaščito, pa tega ni storil. S tem so po presoji sodišča kumulativno izpolnjene vse tri predpostavke po 3. alineji prvega odstavka 84. člena ZMZ-1 za izrek omejitve gibanja tožniku.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - navajanje nepomembnih ali zanemarljivih dejstev - ekonomski razlog - resna škoda - varna izvorna država
Tožnik nikoli v preteklosti ni bil žrtev preganjanja, niti ni najti utemeljenega razloga, da bi bil ob vrnitvi v izvorno državo soočen z utemeljenim strahom pred preganjanjem zaradi rase, veroizpovedi, narodnostne pripadnosti, političnega prepričanja ali pripadnosti posebni družbeni skupini, ali tveganjem, da utrpi preganjanje ali resno škodo.
omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - ugotavljanje identitete prosilca - istovetnost - nevarnost pobega - zloraba postopka - pomanjkljiva obrazložitev - bistvena kršitev določb postopka
Iz razlogov izpodbijanega sklepa ni razvidno dolžnostno ravnanje tožene stranke, torej na kakšen način je oziroma bo preverjala tožnikovo istovetnost glede na to, da vanjo očitno dvomi. Zato se v tem delu razlogi izpodbijanega sklepa tako bistveno pomanjkljivi, da se ga ne da preizkusiti.
Navedbe tožene stranke pa ni mogoče preizkusiti, saj so tudi v tem delu razlogi izpodbijanega sklepa tako bistveno pomanjkljivi, ker je dejansko stanje v bistvenih točkah nepopolno ugotovljeno. Na podlagi tako bistveno nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, pa sodišče tožbe ne more zavrniti.
omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - nevarnost pobega - begosumnost - postopek odstranitve tujca iz države - zadržanje učinkovanja upravne odločbe - zloraba postopka - objektivni kriterij
Za omejitev gibanja po 2. točki prvega odstavka 84. člena ZMZ-1 bi morali biti v zakonu opredeljeni kriteriji, po katerih se presoja nevarnost pobega, vendar pa v trenutno veljavnem besedilu ZMZ-1 teh kriterijev ni, zato po presoji sodišča ZMZ-1 ne nudi zadostne pravne podlage za omejevanje gibanja prosilcem za mednarodno zaščito v smislu 1. in 2. odstavka 31. člena Konvencije o statusu beguncev, dokler ne bo ZMZ-1 ustrezno spremenjen.
Omejitev gibanja je po točki (d) tretjega odstavka 8. člena Recepcijske direktive dopustna le, če bi lahko tožena stranka na podlagi predhodno določenih objektivnih meril in predhodne ugotovitve, da je tožnik že imel priložnost vložiti prošnjo za mednarodno zaščito, sklepala na obstoj utemeljene domneve, da je bila navedena prošnja vložena le zaradi zadržanja ali otežitve odločbe o vrnitvi. Zato je navedeni ukrep mogoče izreči le v primeru obstoja objektivnih kriterijev, na podlagi katerih je mogoče sklepati na obstoj navedene utemeljene
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - nastanitev v centru za tujce - začasna odredba - begosumnost
Ker toženka v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni izrecno in konkretno navedla, katera dejstva iz prosilčeve prošnje mora ugotavljati, so v tem delu razlogi izpodbijanega sklepa tako bistveno pomanjkljivi, da se ga ne da preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil upravnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena ZUS-1. Ker toženka ni izkazala že prvega kumulativnega pogoja (tj. izrecno in konkretno navedla, katera dejstva iz prosilčeve prošnje mora ugotavljati), o obrazloženosti drugega pogoja (tj. o obstoju vzročne zveze med relevantnimi dejstvi in omejitvijo gibanja) niti ni mogoče presojati. Glede na navedeno sodišče zaključuje, da je ukrep omejitve gibanja na podlagi druge alineje prvega odstavka 84. člena ZMZ-1 obremenjen z bistveno kršitvijo postopka, glede na povzeto dejansko stanje pa tudi, da je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - nevarnost pobega - objektivni kriterij - pravna podlaga - napačna uporaba materialnega prava
Ker bi za omejitev gibanja po drugi alineji prvega odstavka 84. člena ZMZ-1 moralo veljati, da bi morali biti v zakonu opredeljeni kriteriji, po katerih se presoja nevarnost pobega, v ZMZ-1 pa teh kriterijev ni, ne obstaja pravna podlaga za omejevanje gibanja niti v tem konkretnem primeru niti v drugih primerih, kjer je pogoj za omejitev gibanja obstoj nevarnosti pobega, dokler ne bo ZMZ-1 ustrezno spremenjen.