Zamudne obresti se plačajo od obveznosti, to je od glavnice, in sicer od dneva zapadlosti do plačila. V izpodbijanem sklepu je v 1. točki izreka višina glavnice natančno navedena, zato je tudi obveznost glede plačila zamudnih obresti, kot izhaja iz 2. točke izreka, določljiva in ne zavezuje tožeče stranke k plačilu zamudnih obresti od že nateklih obresti.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 12. ZMZ člen 3, 3-3, 33. ZUS-1 člen 32, 52.
mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici - predaja Republiki Poljski - Dublinska uredba III - družina - začasna odredba - tožbena novota
V tožbi zatrjevane kršitve človekovih pravic se izkažejo za nedopustno tožbeno novoto. Kolikor bi bilo stanje glede nastanitve prosilcev za azil tako nevzdržno, sodišče meni, da bi tožnik to vsaj omenil že v upravnem postopku na ustnem razgovoru in navedel tudi kateregakoli izmed razlogov.
Ni bojazni, da bi predaja Republiki Poljski pomenila kršitev človekovih pravic, niti ni sodišče ugotovilo razlogov za utemeljeno domnevo, da bi v Republiki Poljski obstajale sistemske pomanjkljivosti. Vendar pa je po oceni sodišča sprejeta odločitev tožene stranke v konkretnem primeru preuranjena, glede na med strankama nesporne dejanske okoliščine, da oba tožnikova starša zakonito prebivata v RS na podlagi dovoljenja za stalno prebivanje, česar tožena stranka pri svoji odločitvi ni upoštevala.
ZBPP člen 2, 14, 34. ZSVarPre člen 24, 24/1, 27. ZUPJS člen 18. ZUP člen 8, 34, 34/2, 164, 164/2.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca
V primeru dveh nepremičnin, katerih vrednost je med strankama ostala sporna, je tožena stranka ostala v prvem primeru pri prvotni vrednosti 21.301,00 EUR, kot ta izhaja iz registra nepremičnin GURS, in sicer z utemeljitvijo, da tožnica ni navedla, za koliko nižja bi morala biti vrednost te nepremičnine po njenem mnenju. Tožnica namreč za primer te nepremičnine ni predložila cenitvenega poročila cenilca. Sodišče ugotavlja, da v danih okoliščinah primera to ni zakonit in pravilen razlog za opredelitev vrednosti predmetnega premoženja. Tožnica res ni imela cenitvenega poročila, vendar tožena stranka tovrstnega dokaza od nje ne more zahtevati, saj bi lahko sklepala, da si pridobitev takšnega dokaza tožnica, ki prosi za brezplačno pravno pomoč, ne more privoščiti glede na to, da je mesečni dohodek na družinskega člana tožnice 242,40 EUR ter da je nepremičnina obremenjena s hipoteko.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa - upravičenec do odškodnine
Tožnica je vlogo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje tujca v Republiki Sloveniji na podlagi določb ZUSDDD vložila šele 23. 7. 2013, postopek pa je bil s pravnomočnim sklepom ustavljen, kar med strankama postopka ni sporno. Zato tožnica na podlagi 2. člena ZPŠOIRSP ni upravičena do odškodnine po navedenem zakonu.
ZKZ člen 3č, 7, 107. Uredba o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji člen 4, 4,/4.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - nenamenska raba kmetijskih zemljišč - postavitev šotorišča
V skladu s 34. členom Odloka OPN Bovec in 3.č členom ZKZ je na območju kmetijskih zemljišč in gozdov dovoljena samo dejavnost kmetijstva in gozdarstva ter postavitev enostavnih in manj zahtevnih objektov za potrebe kmetijstva. ZKZ namreč določa zelo stroge omejitve načrtovanja v prostorskih aktih brez spremembe namenske rabe kmetijskih zemljišč, med katerimi so tudi vsi pomožni kmetijski objekti (2. alinea četrtega odstavka tega člena). To pomeni, da so tudi po vseh prostorskih aktih na teh zemljiščih možne postavitve samo pomožnih kmetijskih objektov (enostavni in manj zahtevni objekti po lokacijski informaciji), kar pa postavljeno šotorišče ni.
Drugostopenjski organ ima pooblastilo, da najprej preizkusi, ali so izpolnjeni formalni pogoji za vsebinsko odločanje o pritožbi, pri čemer je eden od formalnih pogojev tudi dovoljenost pritožbe, pri čemer gre za avtonomno pravico organa druge stopnje, da o tem odloča, ki ni vezana na predhodno odločitev organa prve stopnje. To torej pomeni, da tudi če je organ prve stopnje menil, da je tožeča stranka lahko stranski udeleženec upravnega postopka in je to izkazal s tem, da ji je na njeno zahtevo vročil odločbo, to še ne pomeni, da ne bi mogel drugostopenjski organ neodvisno od tega presojati, ali je tožeča stranka res lahko stranski udeleženec tega postopka in pri tem zavzeti drugačno stališče.
Tožnik ne more biti stranka v obravnavanem postopku in ne izkazuje pravnega interesa za sodelovanje v postopku, saj v postopku vpisa upravnika v register upravnikov glede na deklaratorni značaj vpisa ne varuje svojih pravic ali svojih pravnih koristi. V postopku vpisa ima novi upravnik kot zakonsko upravičen predlagatelj vpisa položaj aktivne stranke tako v delu postopka, ki se nanaša na njegov vpis, kot tudi v delu postopka, ki se nanaša na izbris starega upravnika. Stari upravnik pa ima položaj (pasivne) stranke v tistem delu postopka, ki se nanaša na njegov izbris iz registra.
V obravnavani zadevi je o pravici tožeče stranke odločal drugostopenjski organ, to je o njeni pravici do pritožbe. Sodišče je zato po vsebini obravnavalo tožbo zoper drugostopenjski akt, ki jo je zavrnilo. Ob taki procesni situaciji pa prvostopenjski akt ni upravni akt, s katerim je bilo po vsebini odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke.
zaposlovanje invalidov - prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - določitev kvote - exceptio illegalis - vrstni red poplačila obveznosti
Tožena stranka je pravilno pojasnila, da se v skladu z določbami ZDavP-2 s plačili zavezanca naprej pokrivala morebitne stroške, nato zamudne obresti od najstarejših neplačanih zamudnih obresti naprej ter šele nato glavnico, prav tako od najstarejše neplačane glavnice naprej. Tožeča stranka pa ne zatrjuje, da je vse obveznosti plačala pravočasno in v celotnem znesku, torej da ni bilo pravne podlage za uporabo 93. člena ZDavP-2.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - kazenski postopek - oškodovanec kot tožilec
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da nadaljevanje kazenskega pregona tožnika zoper okrožno državno tožilko ne bi bilo razumno in nima verjetnega izgleda za uspeh, saj iz obrazložitve sklepa o zavrženju ovadbe prepričljivo izhajajo razlogi, zaradi katerih je tožilstvo zavrglo ovadbo. Tožilstvo jo je zavrglo, ker ni podan utemeljen sum, da je imenovana storila kaznivo dejanje, ker v ravnanju tožilke niso podani znaki zlorabe tožilske funkcije, zgolj nestrinjanje tožnika z vsebino obtožnega predloga, v katerem je obdolženec, pa ne pomeni, da je tožilka storila kakšno kaznivo dejanje. Glede ovadbe zoper sodnike je tožilstvo ocenilo, da dokazi ne izkazujejo utemeljenega suma, da so sodniki storili kaznivo dejanje in je bila zato ovadba zavržena.
napotitev na kontrolni zdravstveni pregled - telesna in duševna zmožnost voziti vozilo - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
V postopku je treba ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo. Pred izdajo odločbe je potrebno ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so za odločitev pomembne in strankam omogočiti, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi.
ZFPPIPP člen 442. ZPUOOD člen 19. ZDavP-2 člen 126.
davčna izvršba - družbenik izbrisane družbe - aktivni družbenik - odgovornost aktivnega družbenika za obveznosti izbrisane družbe - zastaranje
Po določbah ZFPPIPP je tožeča stranka kot aktivni družbenik izbrisane družbe solidarno odgovorna za njene dolgove. Te ugotovitve ne more spremeniti določba 18. člen ZPUOOD, ki je določila da z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati določbe šestega do desetega odstavka 442. člena in 496. člena ZFPPIPP (ZPUOOD je začel veljati 17. 11. 2011, 19. člen). Razveljavitev omenjenih določb ZFPPIPP namreč ne velja za primere, kot je obravnavani, ko je bila družba izbrisana iz sodnega registra pred uveljavitvijo ZPUOOD.
brezplačna pravna pomoč - dokazila o upravičenosti do brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - predložitev dokazov
Vloga tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči je bila zavržena, ker stranka ni predložila podatkov oziroma dokazil, ki izkazujejo, da ji zatrjevana upravičenja gredo, k predložitvi katerih je bila pozvana. Organ za brezplačno pravno pomoč pa zaradi nepredložitve dokazov vloge tožeče stranke ne sme zavreči, ampak mora o vlogi odločiti po vsebini.
ZUP člen 260, 260/1, 260/1-1, 261, 261/5. Pravilnik o institucijah za izdajanje poročil o preizkusu igralne naprave člen 8, 8/2, 10, 15, 15/1, 15/1-12.
imenovanje institucije za izdajanje poročil o preizkusu igralnih naprav - obnova postopka - predlog za obnovo postopka - obnovitveni razlog
Sodišče se strinja z zaključkom organa, da obnovitveni razlog po 1. točki 260. člena ZUP ni podan. Kot novo dejstvo oziroma nov dokaz je tožnik uveljavljal dopis nizozemskega akreditacijskega organa, iz katerega pa ni mogoče narediti takšnega zaključka, kot navaja tožnik v predlogu za obnovo postopka. V dopisu je navedeno le, da se pri stranki z interesom A. presoja, ali ima zadostno pristojnost za sklepanje podizvajalskih pogodb in ali je usposobljena za presojo ustreznosti pogodbeno dogovorjenih del, torej ali je usposobljena za presojo rezultatov preizkušanja, kar je morala tudi dokazati. Še toliko bolj pa iz tega dopisa zato ni mogoče zaključiti, da je nizozemski akreditacijski organ navedel, da A. ni usposobljena za certificiranje proizvodov.
Po določbah ZUS-1 Upravno sodišče odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, o zakonitosti drugih posamičnih aktov in dejanj pa samo, če tako določa zakon, oziroma če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. V konkretnem primeru ne gre za takšen primer. Tožeča stranka namreč s tožbo ne izpodbija upravnega akta, to je odločbe o odmeri davka, temveč vlaga tožbo na povrnitev škode, ki naj bi bila povzročena z njeno izdajo oziroma z zavrnitvijo vložene pritožbe. Gre torej za premoženjski (odškodninski) spor.
Pogodbi o finančnem lizingu sta z vidika klasičnih pogodb o finančnem lizingu nepremičnin neobičajni v nekaterih značilnostih, ki jih tudi navajata oba davčna organa, kakor tudi tožnik in kar bi lahko vplivalo na (drugačno) pravno kvalifikacijo teh pogodb in s tem posledično na obdavčitev transakcij. Načeloma je treba take transakcije šteti za opravljanje storitev, vendar pa iz sodbe SEU v zadevi C-209/14 z dne 2. 7. 2015 izhaja, da je treba takšne transakcije obravnavati kot pridobitev investicijskega blaga.
ZDavP-2 člen 7, 10, 139. ZDoh-2 člen 105, 105/3, 105/3-11.
davek od drugih dohodkov - davčni odtegljaj - dvig gotovine - dokazovanje
V zadevi je odločilno, da je direktor tožeče stranke z računa tožeče stranke v oktobru 2012 dvignil 108.100,00 EUR, za kar ni imel ustrezne pravne podlage niti v okoliščini, da bi šlo za sredstva, porabljena za namene poslovanja podjetja niti, da bi obstajala dejanska posojilna razmerja med tožečo stranko in njenim direktorjem. Sporna gotovina je bila tako po mnenju sodišča dvignjena za zasebne namene direktorja tožnika, kar opravičuje izrek ukrepa iz izpodbijane odločbe.
10. člen ZDavP-2 tožnika zavezuje, da davčnemu organu daje resnične, pravilne in popolne podatke, ki jih slednji potrebuje za pobiranje davka. Tako mora navesti vsa dejstva, na katero opira svoje zahtevke in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. Zavezanci za davek pri vodenju davčnega postopka tako sodelujejo z davčnim organom pri ugotavljanju dejstev v breme in v korist zavezanca. V smislu prvega odstavka 7. člena ZDavP-2 je bil tožnik vnaprej seznanjen s svojimi pravicami in obveznosti, ki izhajajo iz zakona in tistimi, na podlagi katerih davčni organ odloča o pobiranju davka. Na podlagi lastne odločitve o morebitnem nesodelovanju v postopku, ali neizrabljanju pravic, ki mu jih zakon daje, pa ni mogoče uspešno uveljavljati kršitev niti postopkovnih, niti ustavnih pravic.
ZZRZI člen 64, 64. Uredba Vlade RS o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov člen 8. ZUS-1 člen 64, 64/1, 64/1-2.
zaposlovanje invalidov - prispevek za zaposlovanje invalidov - odmera prispevka - pridobivanje podatkov iz uradnih evidenc - kvote za zaposlovanje invalidov - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožnik je že v pritožbi zatrjeval (in izkazoval z listinami), da ima zaposlenih več invalidov, kot to izhaja iz podatkov, ki jih je organ pridobil pri ZZZS. Drugostopni organ pa je le na pavšalni ravni zaključil, da je tožnik sicer zaposloval določeno število invalidov, vendar pa glede na pridobljene podatke na prvi stopnji ne v zadostnem številu glede na ZZZRI. Tudi v tožbi je tožnik zatrjeval enako. Tožnik je ugovarjal, da podatki, ki jih je pridobil prvostopni organ iz uradnih evidenc pri ZZZS, niso točni in bi lahko, če bi bili upoštevani pravilno, vplivali na odločitev, tj. na višino prispevka tožnika za obravnavano obdobje. Ta očitek tožnika v upravnem postopku ni bil presojan, zato je izpodbijana odločba nezakonita.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - revizija
Ali v konkretni zadevi obstojajo določene tehtne okoliščine, na podlagi prosilčeve prošnje in njegovih dopolnitev, s sklicevanjem na ustrezne določbe ZPP, ki urejajo postopek za revizijo pred Vrhovnim sodiščem, ni mogoče preveriti. Sodišče se zato strinja z ugotovitvijo tožene stranke, da v obravnavanem primeru ni izpolnjen pogoj iz 1. alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
V primeru, ko je toženka odpravila prvostopenjski sklep in sama odločila o sofinanciranju programov tožnika, mora v svoji obrazložitvi zadostiti vsem standardom, ki so se v zvezi z obrazložitvijo upravnega akta izoblikovali v upravno sodni praksi na podlagi določil prvega odstavka 214. člena ZUP. Po tej določbi obrazložitev, med drugim, obsega ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le to oprto, kot tudi razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov in razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo. V izpodbijani odločbi takšnih vsebin obrazložitev toženke ne vsebuje, kar predstavlja bistveno kršitev pravil upravnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP in se iz teh razlogov izpodbijane odločbe ne da preizkusiti.
skrbništvo - postopek za postavitev pod skrbništvo - procesna legitimacija - stranka v upravnem postopku - združitev zadev
Stranka v upravnih postopkih skrbništva je le oseba, ki se ji postavlja skrbnik, zaradi varovanja njenih pravic in pravnih koristi, in oseba, ki je postavljena za skrbnika, ker prevzema določene obveznosti, kot jih nalaga ZZZDR.