pacientove pravice - kršitev pacientovih pravic - pojem pacienta - status pacienta - zavrženje zahteve za drugo obravnavo
Določbo 16. točke 2. člena ZPaCP je treba razumeti v smislu prvega odstavka 1. člena ZPaCP, ki določa, da ta zakon določa pravice, ki jih ima pacient kot uporabnik zdravstvenih storitev pri vseh izvajalcih oz. izvajalkah zdravstvenih storitev, postopke uveljavljanja teh pravic, kadar so te kršene in s temi pravicami povezane dolžnosti. Tožnica zdravstvenih storitev, ki jih je izvajala dr. C.C., ni uporabljala, temveč njen mož, kljub temu, da je izročila zdravstveno izkaznico. Tožnica v smislu zakona ne more imeti samostojnega statusa uporabnika kot aktivna stranka, ki lahko na podlagi določb zakona sproži postopke prve in druge obravnave, ob polnoletnem pacientu (bolniku), ki je bil njen mož in je bil on sam uporabnik zdravstvenih storitev izvajalke dr. C.C. Tožnica kot aktivna stranka zato tudi ne more v imenu pacienta, ki ji za to ni dal soglasja (tretji odstavek 48. člena ZpaCP), sprožati postopkov po tem zakonu.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - revizija
Ali v konkretni zadevi obstojajo določene tehtne okoliščine, na podlagi prosilčeve prošnje in njegovih dopolnitev, s sklicevanjem na ustrezne določbe ZPP, ki urejajo postopek za revizijo pred Vrhovnim sodiščem, ni mogoče preveriti. Sodišče se zato strinja z ugotovitvijo tožene stranke, da v obravnavanem primeru ni izpolnjen pogoj iz 1. alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
ZDavP-2 člen 7, 10, 139. ZDoh-2 člen 105, 105/3, 105/3-11.
davek od drugih dohodkov - davčni odtegljaj - dvig gotovine - dokazovanje
V zadevi je odločilno, da je direktor tožeče stranke z računa tožeče stranke v oktobru 2012 dvignil 108.100,00 EUR, za kar ni imel ustrezne pravne podlage niti v okoliščini, da bi šlo za sredstva, porabljena za namene poslovanja podjetja niti, da bi obstajala dejanska posojilna razmerja med tožečo stranko in njenim direktorjem. Sporna gotovina je bila tako po mnenju sodišča dvignjena za zasebne namene direktorja tožnika, kar opravičuje izrek ukrepa iz izpodbijane odločbe.
10. člen ZDavP-2 tožnika zavezuje, da davčnemu organu daje resnične, pravilne in popolne podatke, ki jih slednji potrebuje za pobiranje davka. Tako mora navesti vsa dejstva, na katero opira svoje zahtevke in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. Zavezanci za davek pri vodenju davčnega postopka tako sodelujejo z davčnim organom pri ugotavljanju dejstev v breme in v korist zavezanca. V smislu prvega odstavka 7. člena ZDavP-2 je bil tožnik vnaprej seznanjen s svojimi pravicami in obveznosti, ki izhajajo iz zakona in tistimi, na podlagi katerih davčni organ odloča o pobiranju davka. Na podlagi lastne odločitve o morebitnem nesodelovanju v postopku, ali neizrabljanju pravic, ki mu jih zakon daje, pa ni mogoče uspešno uveljavljati kršitev niti postopkovnih, niti ustavnih pravic.
akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - koncesijski akt - v obliki predpisa izdan akt - podelitev vodne pravice - zavrženje tožbe
Izpodbijana Uredba o koncesiji za rabo termalne vode - koncesijski akt je bila izdana na pobudo tožeče stranke kot obstoječe uporabnice vode, ki je vodo uporabljala brez vodne pravice, podlaga za njeno izdajo pa je prehodna določba 199.a člen ZV-1. Dejstvo, da je izpodbijana Uredba izdana po prehodnih določbah ZV-1, postopka podelitve koncesije ne spreminja. Specialna je le določba o podelitvi koncesije brez javnega razpisa, sicer pa se koncesija podeli v skladu z določbami tega zakona, torej z odločbo o podelitvi koncesije.
Dejstvo, da je tožečo stranko kot osebo iz prvega odstavka 2. člena Uredbe o koncesiji za rabo termalne vode mogoče identificirati, ne pomeni, da gre za akt, ki ureja posamična razmerja, saj Uredba nima neposrednega učinka na pravni položaj tožeče stranke. Z njo ni odločeno o podelitvi koncesije in o obveznostih tožeče stranke kot koncesionarja, kot se zmotno navaja v tožbi. Uredba je pravna podlaga za izdajo in vsebino posamičnega akta - odločbe o podelitvi koncesije ter za sklenitev koncesijske pogodbe.
ZOFVI člen 105. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive člen 7, 11, 18.
napredovanje v naziv - pogoji za napredovanje - soglasje zbora strokovnih sodelavcev
Ker lahko mnenje ostalih strokovnih delavcev, ali se s predlogom (ne)strinjajo, odločilno (tudi subjektivno) vpliva na napredovanje strokovnega delavca, mora iz mnenja zbora ali drugih listin (zapisnika o glasovanju) zelo določno izhajati sam način oziroma postopek glasovanja in ne samo rezultat tega glasovanja.
Tožena stranka mora pri odločanju dejansko stanje popolno ugotoviti in ga tudi ustrezno obrazložiti v sami odločbi oziroma upravnem aktu, tako v dejanskem kot v pravnem pogledu. Ker iz izpodbijanega dopisa taka obrazložitev ne izhaja, bo morala tožena stranka postopek dopolniti predvsem v delu, ki se nanaša na izpolnjevanje pogojev za sofinanciranje skladno s Pozivom za sofinanciranje nakupa gasilskih vozil za gašenje in reševanje z višin in pred odločitvijo tudi dokazno presoditi in upravnemu spisu priložiti dokazila, na katera bo oprla svojo odločitev.
ZBPP člen 13. ZSVarPre člen 20. ZUS-1 člen 28, 28/3.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca - pravočasnost tožbe - odstop tožbe po poteku roka - očitna pomota
Sodišče je štelo, da je bila zaradi očitne pomote tožnice, ki je tožbo vložila sama pri toženi stranki, ne glede na pravilen pravni pouk, ta vložena pravočasno, čeprav je bila Upravnemu sodišču odstopljena po poteku 30-dnevnega roka za vložitev tožbe.
Tožena stranka je zavrnilno odločitev sprejela na podlagi odločbe Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje z dne 11. 3. 2014, iz katere izhaja, da bo tožnica prejemala 573,71 EUR neto osebnih prejemkov, ki se izplačujejo od 25. 1. 2014 do 24. 8. 2015. Glede na to, da tožnica po pravilih ZUP ni imela možnosti sodelovanja v postopku, je sodišče upoštevalo pisne dokaze o višini prejetega osebnega dohodka, ki jih je predložila tožbi in jih ni štelo kot tožbeno novoto. Iz tožbi priloženih listin o prejemu osebnih dohodkov izhaja, da tožnica v času izdaje odločbe ni presegla denarnih prejemkov v višini 538,40 EUR, zato bo morala tožena stranka v ponovnem postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči še enkrat presoditi izpolnitev finančnega pogoja.
odmera nagrade in stroškov odvetniku - višina nagrade - tožba upravičenca do brezplačne pravne pomoči
Šesti odstavek 40. člena ZBPP določa, da pristojni organ za BPP odloči o končnem obračunu storitev brezplačne pravne pomoči s sklepom, najpozneje v 30 dneh po prejemu popolne napotnice. Sklep se pošlje izvajalcu brezplačne pravne pomoči in upravičencu do brezplačne pravne pomoči. Slednji mora namreč v določenih primerih, ki jih ZBPP izrecno našteva, sredstva dodeljena iz naslova BPP vračati, zato ima v tem postopku tudi pravico ugovarjati priglašenim stroškom in njihovemu obračunu. Tožnica v tem upravnem sporu ne oporeka, da so bila priglašena dejanja opravljena (stroškovniku), ne oporeka niti višini teh stroškov, ne izračunu le teh, njeni tožbeni ugovori, ki se nanašajo na utemeljenost dodelitve BPP in težko finančno situacijo, v kateri se nahajata s hčerko, pa na drugačno odločitev v zadevi ne morejo vplivati.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - nova komunalna oprema
Nerelevanten je tožbeni ugovor, da je bil tožničin objekt že leta 1999 priključen na javno kanalizacijsko omrežje, za kar je že tedaj (oz. leta 2000) plačala prispevek, saj gre za gradnjo nove komunalne opreme v skladu s sprejetim programom. V zvezi s tem se tožnica tudi neutemeljeno sklicuje na določbo tretjega odstavka 12. člena Uredbe o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč, ker ne gre za primere iz navedene določbe. V tem postopku pa tožnica tudi ne more uspešno ugovarjati, da izgradnja sporne komunalne opreme ni bila potrebna. Odlok o programu opremljanja je bil sprejet na podlagi občinskega prostorskega načrta, v postopku sprejema tega akta pa je zagotovljeno tudi sodelovanje javnosti, zato je lahko svoje nestrinjanje izrazila v tistem postopku.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - nepopolna vloga - načelo materialne resnice
Tožnikova vloga je bila toženi stranki v pristojno reševanje odstopljena in ni bila vložena na predpisanem obrazcu. Podatki predpisanega obrazca namreč organu za brezplačno pravno pomoč omogočajo presojo objektivnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči, zato sodišče meni, da tožena stranka ni imela dovolj podatkov za sprejem izpodbijane odločitve. Glede na nejasno in nepopolno vlogo stranke bi morala tožena stranka uporabiti določbo drugega odstavka 34. člena ZBPP, ki organ za brezplačno pravno pomoč zavezuje k postopanju po določbah ZUP. To pomeni, da lahko organ stranko pozove k dopolnitvi prošnje in njeno vlogo z namenom spoštovanja načela materialne resnice (8. člen ZUP) dopolni, oziroma po zaslišanju stranke natančno ugotovi, kakšno obliko brezplačne pravne pomoči in seveda v kakšnem obsegu jo stranka želi, kar velja tudi v primeru, ko prosilec zaprosi za brezplačno pravno pomoč za vložitev pritožbe ali sestavo vloge za vrnitev v prejšnje stanje. Tožena stranka mora poznati razloge, zaradi katerih prosilec vlaga prošnjo in s katerimi jo utemeljuje, ker ji le ti omogočajo presojo verjetnega izgleda za uspeh.
nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora - odmera nadomestila
Upravni organ je imel podlago za izdajo izpodbijane odločbe o nadomestilu za degradacijo in uzurpacijo prostora in določitev plačila nadomestila za parcelo številka 2206/7 v pravnomočni odločbi Inšpektorata RS za promet, energetiko in prostor z dne 19. 11. 2013, s katero je bil tožniku izrečen inšpekcijski ukrep v zvezi z ustavitvijo nadaljnje gradnje in odstranitvijo objekta. Tožbene ugovore, ki se nanašajo na to, da so na tem zemljišču vse gradnje imele potrebno dokumentacijo, da ni nikjer navedeno, da bi moral biti objekt na tej parceli oddaljen od obstoječih objektov več kot 1m, da gre za enostavni objekt, za katerega gradbeno dovoljenje ni potrebno, sodišče zavrača kot neutemeljene. Vsebinsko se ti ugovori nanašajo na prej navedeni gradbeni inšpekcijski ukrep, ki je podlaga za izdajo izpodbijanega odločbe in bi tožnik takšne ugovore lahko morebiti uveljavljal samo zoper to gradbeno inšpekcijsko odločbo.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - upravičena odsotnost
Tožnik je zapustil RS v mesecu juliju 1991 kot oficir JLA, njegova zapustitev države pa ni povezana z nobenim od razlogov, ki so navedeni v 3. odstavku 1.č člena ZUSDDD. Prav tako ni zapustil Republike Slovenije zaradi posledic izbrisa iz registra stalnega prebivalstva. Tožnik vse do meseca avgusta 2013, ko je prišel na obisk kot turist, se ni nikoli več vrnil v Republiko Slovenijo, niti se ni poskušal vrniti. Poleg tega pa je središče njegovih življenjskih interesov od julija 1991 dalje ves čas osredotočeno na tujino, med tožnikom in Republiko Slovenijo ne obstajajo dejanske in trajne povezave. Pogoj dejanskega življenja v Republiki Sloveniji tako ni izpolnjen, tudi ne gre za upravičeno odsotnost iz Republike Slovenije.
naravovarstveno soglasje - poseg v varovano območje - presoja sprejemljivosti posega
Poseg je lahko dovoljen le v primeru, ko je ugotovljeno, da ta ne ogroža varstvenih ciljev nobenega od varovanih območij.
Ker je Zavod za ohranjanje narave kot strokovni organ za presojo sprejemljivosti posegov predvideno gradnjo objekta ocenil neugodno, je Agencija po presoji sodišča ravnala pravilno, ko je vlogo tožnika za izdajo naravovarstvenih pogojev na podlagi devetega odstavka 105a. člena ZON štela kot vlogo za izdajo naravovarstvenega soglasja in odločila, da se izdaja naravovarstvenega soglasja zavrne.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - kmet mejaš
Kmet, s katerim je bila sklenjena pogodba o nakupu kmetijskih zemljišč, ima močnejšo predkupno pravico kot tožnik, saj je kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, meji na zemljišče, ki je naprodaj.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - upravičena odsotnost
Tožnica je izkazala upravičen razlog odsotnosti iz 1. alineje 3. odstavka 1.č člena ZUSDDD. Vendar je v tej zvezi kot prvo obdobje tožničine (sicer upravičene) odsotnosti organ nepravilno štel za relevantno obdobje od jeseni leta 1997 do jeseni leta 2002, namesto pravilno od izbrisa dne 26. 2. 1992 do 26. 2. 1997, zato tudi ni pravilno sklepal, da tožnica ni izkazala poskusov vračanja v nadaljnjem relevantnem petletnem obdobju po prvem obdobju upravičene odsotnosti, ker je zmotno zaključil, da bi morala izkazati poskuse vračanja v RS v obdobju, štetem od jeseni leta 2002 do jeseni leta 2007. Dejstvo, da tožnica po polnoletnosti ni oddala vloge za začasno prebivanje v RS, niti ne vloge za sprejem v državljanstvo RS ne zadostuje za presojo, da tožnica ne bi izkazala poskusov vračanja. Drugostopenjski organ spregleda dejstvo, da je bila tožnica izbrisana iz registra stalnega prebivalstva dne 26. 2. 1992. Zato je naredil (vsaj) preuranjeni zaključek, da tožnica v postopku ni izkazala nobenega od, v šestih alinejah tretjega odstavka 1. č člena ZUSDDD, določenih upravičenih razlogov odsotnosti.
dovoljenje za rabo javne površine - postavitev gostinskega vrta - zunanji pult
Tožeča stranka zmotno meni, da bi morala tožena stranka o njeni vlogi odločiti na podlagi 4. člena Odloka O rabi javnih površin člen. Po navedeni določbi se namreč lahko na podlagi vloge le podaljša pogodba izbranemu uporabniku javne površine, ne more pa se skleniti z novim uporabnikom glede na določbo 5. člena Odloka, ki za takšen primer predvideva javni razpis.
mednarodna zaščita - status begunca - pripadnost etnični skupini - pripadnost posebni družbeni skupini - prosilec iz Kameruna
Pripadnost družini se šteje kot pripadnost določeni družbeni skupini in če ena družina preganja člane druge družine zgolj zato, ker so ti pripadniki te družine (pa četudi je v ozadju zemljiški spor) je to preganjanje zaradi pripadnosti določeni družbeni skupini.
ZMZ člen 55, 55/1, 55/1-3. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite (prenovitev) člen 14, 15, 31, 51, 51/1.
mednarodna zaščita - pospešeni postopek - osebni razgovor - opustitev osebnega razgovora
Glede na to, da ZMZ ureja dve možnosti zaslišanja prosilca, in sicer ob podaji prošnje za mednarodno zaščito in zaslišanje v okviru osebnega razgovora, je z vidika pravilnosti uporabe ZMZ v povezavi s sekundarnim pravom EU v konkretnem primeru bistveno vprašanje, ali je sprejem prošnje za mednarodno zaščito, izjava prosilca in postavljanje vprašanj prosilcu ob podajo prošnje potekalo tako, da so bile v zadostni meri spoštovane procesne garancije v zvezi z osebnim razgovorom iz Procesne direktive II.
dohodnina - obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi - ocena davčne osnove
Neutemeljen je tožbeni ugovor, da bi moral davčni organ za izdajo izpodbijane odločbe uporabiti posebne določbe o odmeri davka, t.j. določbe od 68. do 69. člen ZDavP-2, in ugotoviti predmet obdavčitve s cenitvijo ter na tej podlagi odmeriti davek. V obravnavnem primeru gre namreč za drugačno procesno situacijo, saj je prvostopenjski organ potem, ko je ugotovil, da so izpolnjeni pogoji po 89. členu ZDavP-2, uporabil izredno pravno sredstvo (obnovo davčnega postopka) kot pravno podlago za izdajo izpodbijane odločbe, t.j. za odmero dohodnine v obnovljenem postopku. Davčni organ se je za odmero davka s cenitvijo lahko odloči le v primeru, če je mogoče na strani zavezanca za davek ugotovitvi kršitve, ki narekujejo ukrep iz 68. člena ZDavP-2. Ne gre torej za prosto izbiro davčnega organa.