ZKme-1 člen 57, 57/4, 57/5. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 - 2013 člen 89, 89/4. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije v letih 2011- 2013 člen 122, 122/4, 122/7, 127a, 127e/3. ZUS-1 člen 20, 20/3, 52.
nepovratna sredstva - vračilo sredstev - kršitev obveznosti poročanja - tožbena novota - višja sila
V zadevi ni sporno, da je tožnica, ki do 31. marca 2015 ni oddala poročila glede doseganja ciljev naložbe za leto 2014, tudi po tem, ko ji je bil 30. 4. 2015 vročen poziv Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja, naj poročilo predloži v 8 dneh, z opozorilom na posledico, ki sicer sledi, tega v danem roku (ki se je iztekel 8. 5. 2015) ni storila. Kot sama navaja, je poročilo oddala šele 31. 7. 2015. Zato ji je bilo na podlagi tretjega odstavka 127a. člena Uredbe PRP utemeljeno naloženo, da vrne pet odstotkov prejetih sredstev. Ugovori tožnice, da je kljub zamudi izpolnila svojo obveznost in da z zamudo pri dostavi zahtevanega poročila nikomur ni povzročila nikakršne škode, do drugačne odločitve v zadevi ne morejo pripeljati.
Tožnica je v pritožbi zoper izpodbijano odločbo navedla zgolj to, da zaradi težav z informacijskim sistemom ni bila v stanju poročati v rokih, navedenih v odločbi, ne da bi za to predložila oziroma sploh sploh ponudila kakršenkoli dokaz, kot to zahteva Uredba PRP. To pa nadalje pomeni, da šele v tožbi podane navedbe, s katerimi tožnica konkretizira ta svoj ugovor, in v zvezi z njimi prav tako šele v tožbi prvič predlagani dokazi, pomenijo nedopustne novote, ki jih sodišče pri odločanju ne more upoštevati, saj tožnica ni obrazložila, zakaj teh dejstev in dokazov ni mogla navesti že v upravnem postopku.
Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci (prijavitelji na razpis), v skladu s četrto alinejo 114. člena ZUJIK izhajajo iz besedila objave javnega razpisa. Navedeno pomeni, da pogoje, ki jih morajo za sodelovanje na javnem razpisu izpolnjevati izvajalci, določi organ, ki je pristojen za izvedbo javnega razpisa.
Pravočasnega plačila zneska tarife po javnem razpisu ni mogoče enačiti s plačilom takse v postopkih, ko je zgolj procesna predpostavka za odločanje o vlogi stranke.
odprava odločbe po nadzorstveni pravici - odločanje organa druge stopnje o pritožbi - odločba Ustavnega sodišča - davek na nepremično premoženje večje vrednosti
Namen izrednega pravnega sredstva odprave in razveljavitve oziroma spremembe odločbe po nadzorstveni pravici, je omejen hierarhični nadzor drugostopnega nadzorstvenega organa nad zakonitostjo aktov prvostopnega organa, ne pa nad zakonitostjo svojih stališč in aktov. Presoja drugostopnega davčnega organa, ki je hkrati nadzorstveni organ po 276. členu ZUP o zakonitosti konkretne prvostopne odločbe, je izključena, če je sam o pritožbi oziroma o drugem pravnem sredstvu zoper isto odločbo že odločal ter tako odločbo presodil za zakonito.
Postopek odločanja v zadevi odmere davka na nepremično premoženje večje vrednosti za leto 2013 pri tožniku je pravnomočno končan. Pravne posledice odločitve Ustavnega sodišča določa ZUstS kot specialni predpis. Odločitev sprejeta na podlagi 48. člena ZUstS ima ob smiselni uporabi 43. in 44. člena istega zakona učinek razveljavitve, ki je v tem, da se zakon ali del zakona, ki ga je Ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za razmerja nastala pred njim, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno. Razveljavitev po navedenem ne daje podlage za poseganje v že pravnomočne odločbe. Odločba Ustavnega sodišča ima po navedenem omejen retroaktivni učinek, saj učinkuje na še nepravnomočno rešena razmerja nastala pred tem, ko je razveljavitev začela učinkovati, ne pa tudi na razmerja, ki so že pravnomočno urejena. Z izrednimi pravnimi sredstvi se torej v zadevah kot je slednja, po določbah ZUstS, ki so glede omenjenega vprašanja specialna v razmerju do ZUP oziroma ZDavP-2, v pravnomočno rešene zadeve ne more več posegati.
davek na nepremično premoženje večje vrednosti - obnova postopka - novo dejstvo in nov dokaz - odločba Ustavnega sodišča
Obnova postopka ni možna, ker je bil pozneje sprejet drugačen pravni predpis, ali ker je bila sodna ali upravna praksa o nekem vprašanju pozneje spremenjena. Prav tako ni možna obnova postopka zaradi dejstev, ki so nastala po tem, ko je bila v postopku že izdana odločba. Kasneje spremenjen predpis ali dejstva, ki so nastala kasneje, so lahko podlaga za nov zahtevek in novo odločbo na drugačni dejanski in pravni podlagi, ne pa za obnovo postopka zaradi novih dejstev in dokazov. Sklicevanje na odločbi Ustavnega sodišča U-I-133/2013 oziroma U-I-125/2014 in pravne posledice, ki sta jih prinesli, tako ne more predstavljati veljavnega obnovitvenega razloga iz prvega odstavka 260. člena ZUP oziroma 89. člena ZDavP-2.
prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nerazumljiva vloga - poziv k dopolnitvi vloge - zavrženje vloge
Dolžnost dopolnitve vložene prošnje je bila na tožniku, saj gre za odločitev iz njegove sfere oziroma za pojasnilo, kakšno pravno sredstvo želi uporabiti in zakaj. Iz podatkov v spisu namreč ne izhaja, kar trdi tožnik, da je navedel ustavne člene, ki naj bi bili v sodbah, ki jih želi izpodbijati, kršeni. Predlagano zaslišanje odvetnika se za obravnavano zadevo tako izkaže za nepotrebno, pri čemer sodišče še pripominja, da omenjeni tožnikov predlog tudi ni konkretiziran. Zgolj utemeljitev, da bo omenjeni odvetnik vse relevantne argumente posredoval sodišču, pa ne zadostuje.
ZBan-2 člen 66, 66/1, 66/1-3, 68, 350, 350/2. Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih ocenah za kreditne investicije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 člen 4, 26.
kapitalska ustreznost banke - odvzem dovoljenja za kvalificirani delež - odvzem glasovalnih pravic - razlog za odvzem - pravila o upravljanju s tveganji - imetnik kvalificiranega deleža - finančna trdnost imetnika kvalificiranega deleža - načelo sorazmernosti - prisilna poravnava
Odvzem dovoljenja za kvalificirani delež je namenjen temu, da se osebi, ki ne izpolnjuje zakonsko predpisanih pogojev, prepreči vpliv na poslovanje banke. Pri tem je Banka Slovenije kot nadzornik bančnega sistema dolžna upoštevati vse možnosti vpliva na upravljanje banke, tudi možnost, da se drugi delničarji skupščine banke ne udeležujejo, ne glede na to, ali gre za okoliščino, ki izvira iz sfere tožeče stranke ali ne. Bistvene okoliščine, s katerimi je v izpodbijani odločbi utemeljen odvzem celotnega deleža glasovalnih pravic in deleža v kapitalu banke, so nesporne in po presoji sodišča predstavljajo zadostno dejansko podlago za izrek izpodbijanega ukrepa.
Nad tožečo stranko je bil ponovno uveden postopek prisilne poravnave, zato njena sredstva do nadaljnjega ne bodo mogla biti namenjena zagotavljanju kapitalskih potreb banke, kaj šele zagotavljanju njenega nadaljnjega razvoja. To pomeni, da sta izpolnjena oba pogoja iz tretjega odstavka 14. člena ZFPPIPP. Na navedbe o pozitivnem trendu poslovanja tožeče stranke in večanju dobičkonosnosti v turistični dejavnosti, je v izpodbijani odločbi posredno odgovorjeno s ključnimi ugotovitvami, da je kapital tožeče stranke negativen,F da je zastavljena večina njenega premoženja, kot tudi z ugotovitvijo, da kapital ostaja negativen tudi v letu 2015.
dostop do informacij javnega značaja - začasna odredba - vrnitev v prejšnje stanje
Sodišče je ugodilo zahtevi za izdajo začasne odredbe, ker je izhajalo iz stališča, da ko so sporni podatki enkrat razkriti, se prejšnjega stanja ne da več vzpostaviti.
otrok s posebnimi potrebami - usmeritev otroka v posebni program vzgoje in izobraževanja - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - težko popravljiva škoda
Upoštevaje sposobnosti tožeče stranke, je kot verjetno mogoče pričakovati, da bo v primeru ponovne formalne usmeritve na šolo, ki jo sedaj obiskuje, le težko uspešno nadoknadila oziroma usvojila manjkajočo učno snov in bi ravno zaradi tega lahko bilo njeno nadaljnje šolanje v takem programu dejansko nesorazmerno oteženo oziroma bi lahko dejansko pomenilo, da zgolj zaradi navedenega nadaljnjega šolanja v tem prilagojenem programu ne bi zmogla. Sodišče zato meni, da je v obravnavani zadevi nastanek težko popravljive škode s stopnjo verjetnosti izkazan.
ZCS-1 člen 21, 21a. Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 78, 220, 220/2.
carinski nadzor - naknadno preverjanje carinske deklaracije - netočni podatki - poročilo OLAF - poreklo blaga - potrdilo o poreklu blaga - dobra vera
Carinski organ je kot dokaz o poreklu blaga uporabil listine, ki jih je pridobil od organizacije OLAF. Poročila OLAF o opravljeni preiskavi pa so dopustni dokazi v upravnih in sodnih postopkih v državah članicah EU in to pod istimi pogoji kot poročila, ki jih pripravijo nacionalni organi.
Izdaja nepravilnega potrdila o poreklu blaga ne pomeni zmote, če so bila podlaga za potrdilo nepravilna dejstva, ki jih je predložil izvoznik, razen, če je več kakor očitno, da so se organi, ki so ga izdali, zavedali ali bi se morali zavedati, da blago ni ustrezalo pogojem, ki so določeni za upravičenost do določene obravnave. Zavezana oseba se lahko sklicuje, da je ravnala v dobri veri, če lahko dokaže, da je ob trgovskih operacijah poskrbela, da so bili vsi pogoji za preferencialno obravnavo izpolnjeni. Na dobro vero pa se ne more sklicevati, če je Evropska komisija objavila obvestilo v Uradnem listu EU in navedla, da obstaja utemeljen dvom o pravilni uporabi preferencialnih dogovorov v državi uporabnici.
mednarodna zaščita - informacije o izvorni državi - pravica do izjave - načelo materialne resnice - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - izvedenec psihiatrije
Eden od poglavitnih razlogov, zaradi katerega je tožena stranka prošnjo za mednarodno zaščito zavrnila, je ta, da se tožnik ne more sklicevati na to, da je bil preganjan zaradi podpore prepovedani stranki FIS. V odločbi pa ni razvidno, kje je tožena stranka informacije o izvorni državi pridobila, niti se te informacije ne nahajajo v upravnem spisu. Tožena stranka s temi informacijami tudi ni seznanila tožnika in mu ni dala možnosti, da se o njih izjasni, čeprav je svojo zavrnitev prošnje utemeljila tudi na njih. V kolikor je neverodostojnost tožnika edini razlog, zaradi katerega tožena stranka zavrne prošnjo, potem je pomembno tudi vprašanje, ali je prosilec zaradi morebitnih psihičnih težav sposoben realno presojati dogodke, ki so se mu dogajali. V takih primerih je potrebno izvesti dokaz z izvedencem psihiatrom ne glede na to, ali je prosilec tak dokaz predlagal, saj mora upravni organ ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo.
sofinanciranje iz javnih sredstev - razvojna podpora Pomurski regiji - ukrepi razvojne podpore - javni razpis - razpisna merila
Tožeča stranka vlogi ni priložila dokazil, da gre za nov proizvod, oziroma da je proizvod plod njenega znanja. Zato je bila njena vloga v tem delu pravilno ocenjena zgolj z 1 točko.
Stroške izvršilnega postopka, ki so nastali tožnici kot upnici, je dolžan povrniti dolžnik. V izvršilnem postopku pa se ta znesek poplača iz zneska kupnine, dobljene s prodajo nepremičnine na dražbi. Zato v tej zadevi Republika Slovenija ne more tega zneska terjati od nasprotne stranke – dolžnika v izvršilni zadevi – po 46. členu ZBPP, saj so bili tožnici ti stroški z zaključkom postopka takoj izplačani.
tožba v upravnem sporu - stranka v tujini - pooblaščenec za sprejemanje pisanj - nepopolna tožba - zavrženje tožbe
Ker tožnik niti v 30 dnevnem roku niti do izdaje tega sklepa ni imenoval pooblaščenca za sprejemanje pisanj, je sodišče v skladu z določilom prvega odstavka 146. člena ZPP tožbo zavrglo.
ZTuj-2 člen 33, 37, 55, 55/1, 55/1-5, 55/1-6, 86, 86/2.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - pogoji za izdajo dovoljenja - domneva nepodrejanja pravnemu redu RS - nevarnost za javni red in varnost
Za obstoj razlogov za sum, da tujec utegne pomeniti nevarnost za javni red in varnost, kot tudi za domnevo nepodrejanja pravnemu redu ni treba, da bi bila izkazana kakšna konkretna okoliščina v zvezi s predhodno kaznovanostjo tujca na podlagi kazenskih ali prekrškovnih predpisov v državi gostiteljici, niti v njegovi izvorni državi, še posebej, če v slednji skozi daljše časovno obdobje sploh ni živel.
Premet presoje v tem upravnem sporu je pravilnost in zakonitosti sklepa o zavrženju prosilkine prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi s postavitvijo novega izvedenca v nepravdni zadevi. Tožničini ugovori se nanašajo na predlagano razrešitev odvetnice A.A., o kateri pa še ni bilo odločeno, in ki se na omenjeno zadevo direktno ne nanaša. Ti ugovori tako ne morejo biti predmet presoje v tem upravnem sporu.
ZBPP člen 13, 14, 14/3, 22, 36. ZSVarPre člen 8, 12, 14.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nujna brezplačna pravna pomoč - izjemna brezplačna pomoč - lastni dohodek
Mesečni prejemki tožnika presegajo dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka. Pri ugotavljanju lastnih dohodkov prosilca ni podlage za upoštevanje zmanjšanih izplačil mesečnih dohodkov zaradi izvršilnih postopkov.
Nerazumno je uporabiti določila 36. člena ZBPP o dodelitvi nujne BPP, ker se ta uporabi le tedaj, če bi prosilec zaradi odločanja o prošnji zaradi pridobivanja zahtevanih dokazil v zvezi z dokazovanjem materialnega stanja utegnil zamuditi rok za kakšno pravno dejanje in bi ga zaradi tega doletela izguba pravice opraviti to dejanje.
Prošnja za izjemno odobritev BPP bi bila utemeljena iz zdravstvenih razlogov prosilca, če so stroški, ki so povezani z njegovim zdravljenjem, obremenjeni z opravičenimi stroški, ki jih ne krije obvezno zdravstveno zavarovanje, so pa potrebni zaradi njegove stopnje invalidnosti ali druge oblike telesne okvare ali duševne motnje. Razlogov tožnik ne zatrjuje, niti ne dokazuje.
Finančne obveznosti niso nastale kot posledica višje sile, temveč kot posledica nekdaj vloženih tožb oziroma predhodnih sodnih postopkov, v katerih je bil udeležen tožnik, kar pomeni, da le-ti ne predstavljajo izrednih finančnih obveznosti, za katere tožnik ne bi mogel vedeti oziroma z njimi ne bi mogel računati.
Presoja, ali gre za nova dejstva v smislu 410. člena ZKP, je lahko prepuščena le sodišču, ki bo o tem odločalo. Služba za brezplačno pravno pomoč se ne more do tolikšne mere spuščati do bodoče sodne presoje, zato ni mogoče vnaprej trditi, da predlog za obnovo nima izgleda za uspeh oziroma, da vsebinski kriterij ni izpolnjen.
Iz zakonskega besedila izhaja, da mora biti zadeva očitno nerazumna, da se šteje, da ni izgleda za uspeh. V obravnavani zadevi pa brez vpogleda v sodni spis ni mogoče trditi, da je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - sklep o dedovanju
Tožnik v svoji prošnji za brezplačno pravno pomoč in tudi v tožbi ne zatrjuje, da se je naknadno po sprejetem sklepu, da se zapuščinski postopek ne opravi, našlo kakšno premoženje, ki bi lahko bilo predmet dedovanja. Iz njegovih laičnih navedb izhaja le, da želi zase urediti pravico do bivanja v hiši, v kateri je prebival s pokojno izvezakonsko partnerko. Navedena pravica pa ni predmet postopka o dedovanju, saj tožnik sam navaja, da je hiša v lasti sestre pokojne partnerke, kar posledično pomeni, da ne more biti predmet dedovanja. Sodišče se zato strinja s toženo stranko, da takšna zahteva tožnika ni razumna ter nima verjetnega izgleda za uspeh, s tem pa ni izpolnjen pogoj iz 1. alinee prvega odstavka 24. člena ZBPP za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
sofinanciranje iz javnih sredstev - razvojna podpora Pomurski regiji - ukrepi razvojne podpore - javni razpis - razpisna merila
Kot izhaja iz vloge tožeče stranke oziroma razpisnega obrazca, projekt tožeče stranke ne predvideva ukrepov za omilitev obremenitve za okolje. Glede na to je bila tudi po presoji sodišča vloga tožeče stranke po kriteriju C pravilno ocenjena z 0 točkami.
URS člen 14. ZSZ (1984) člen 61. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča Mestne občine Maribor člen 4, 7, 8, 9.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - merila za odmero nadomestila - exceptio illegalis - enakost pred zakonom
Po presoji sodišča 9. člen Odloka MOM v delu, ki določa, da se zemljišča iz 2. območja in iz 5. skupine obremenijo s 500 točkami, ni v neskladju s 14. členom Ustave RS. Zavezanci so namreč za ta zemljišča po Odloku MOM tako po kriteriju dejavnosti, ki jo opravljajo, kot tudi po kriteriju lege zemljišč med najmanj obremenjenimi gospodarskimi subjekti - nekoliko manj (to je z 200 točkami) so obremenjena le zemljišča iz 3. in 4. območja, ki se nahajajo izven centra Mestne občine Maribor. Ker predstavlja lega zemljišč eno od zakonsko dopustnih meril, ki se lahko upošteva pri določanju višine nadomestila, različna obremenitev zemljišč v odvisnosti od njihove lege še ne pomeni posega v pravico do enakosti pred zakonom.