URS člen 14. ZSZ (1984) člen 61. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča Mestne občine Maribor člen 4, 7, 8, 9.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - merila za odmero nadomestila - exceptio illegalis - enakost pred zakonom
Po presoji sodišča 9. člen Odloka MOM v delu, ki določa, da se zemljišča iz 2. območja in iz 5. skupine obremenijo s 500 točkami, ni v neskladju s 14. členom Ustave RS. Zavezanci so namreč za ta zemljišča po Odloku MOM tako po kriteriju dejavnosti, ki jo opravljajo, kot tudi po kriteriju lege zemljišč med najmanj obremenjenimi gospodarskimi subjekti - nekoliko manj (to je z 200 točkami) so obremenjena le zemljišča iz 3. in 4. območja, ki se nahajajo izven centra Mestne občine Maribor. Ker predstavlja lega zemljišč eno od zakonsko dopustnih meril, ki se lahko upošteva pri določanju višine nadomestila, različna obremenitev zemljišč v odvisnosti od njihove lege še ne pomeni posega v pravico do enakosti pred zakonom.
brezplačna pravna pomoč - uspeh v postopku - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - terjatev upravičenca proti nasprotni stranki iz naslova stroškov postopka
Ker je na podlagi prvega odstavka 46. člena ZBPP prišlo do prehoda terjatve iz tožnika na RS, je na podlagi zakona vzpostavljeno dolžniško-upniško razmerje do izpolnitve terjatve. Ker terjatev ostaja odprta (upniku RS ni bila poravnana), ostaja obveznost dolžnice A.A., da jo RS izpolni. Kolikor jo je A.A. izpolnila tožniku, ki ni bil upnik v dolžniško-upniškem razmerju (ki je na podlagi zakonite cesije iz prvega odstavka 46. člena ZBPP nastalo), je šlo za nepravilno izpolnitev. V obravnavani zadevi pa se postavlja vprašanje, ali je določba 46. člena ZBPP podlaga za odločitev o vračilu stroškov postopka s strani tožnika. Po mnenju sodišča ne. Določba ureja zgolj prehod terjatve na upniški strani. Neupravičena obogatitev tožnika opravičuje le A.A., da zahteva vračilo neupravičeno izplačanih sredstev in ne toženko.
Začasna odredba predstavlja nujen ukrep, s katerim sodišče ob izpolnjevanju zakonskih pogojev začasno odloži izvršitev dokončnega upravnega akta oz. na ustrezen način začasno uredi sporno pravno razmerje. Odločanje o začasni odredbi zahteva restriktiven pristop. To pomeni, da mora stranka, ki zahteva izdajo začasne odredbe, že v sami zahtevi konkretno navesti vse okoliščine in dejstva, s katerimi utemeljuje nastanek in višino škode. Predvsem pa mora izkazati, da je taka škoda za njo težko popravljiva. Takšne škode pa tožeča stranka zgolj z navedbo, da ji bo zaradi izrečene denarne kazni v višini 500,00 EUR nastala težko popravljiva škoda, ni izkazala.
Organ je zagrešil absolutno bistveno kršitev določb postopka, saj v izreku ni odločil o predmetu postopka v celoti oziroma o vseh zahtevkih strank, tj. o predlogu za izdajo začasne odredbe in o zaznambi začetka obnove postopka, ki sta ga (tudi) vložila na prvi stopnji prvi in drugi tožnik, izrek pa je zato v tem delu tudi v nasprotju z obrazložitvijo. Odločitev drugostopnega organa v izpodbijanem delu je zato že iz tega razloga nezakonita in jo je treba odpraviti.
Upravičenost A.A. do pridobitve odškodnine za podržavljeno premoženje od Republike Avstrije je pravno pomembno dejstvo, glede na katero je po drugem odstavku 10. člena ZDen kot upravičenka do denacionalizacije izključena. Zato tožnika (prvi in drugi tožnik) v predlogu pravilno zatrjujeta in izkazujeta, da bi bila sprejeta odločitev drugačna, če bi organ že v postopku za izdajo te odločbe uporabil Finančno in izravnalno pogodbo (FIP).
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - dodelitev brezplačne pravne pomoči - izvršilni postopek
Tožnica v svoji prošnji ni navajala nobenega izmed razlogov iz 55. člena ZIZ, zaradi česar je organ utemeljeno lahko zaključil, da tožnica do BPP v obliki oprostitve plačila stroškov izvršilnega postopka glede na četrto alinejo 8. člena ZBPP ni upravičena. Tožničine navedbe o težkem položaju, v katerem se je znašla, na odločitev v obravnavani zadevi ne vplivajo, in jih sodišče zato ne more upoštevati.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - zahteva za varstvo zakonitosti
Zahteva za varstvo zakonitosti je izredno ter praviloma devolutivno in nesuspenzivno pravno sredstvo, s katerim je po pravnomočno končanem kazenskem postopku mogoče izpodbijati sodno odločbo ali postopek, ki je tekel pred njo, zaradi kršitev materialnega ali procesnega zakona. Obsojenec sme vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti le zaradi v prvem 420. člena ZKP naštetih kršitev zakona, pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti pa se sodišče omeji samo na preizkus tistih kršitev zakona, na katere se sklicuje vložnik v svoji zahtevi. Po oceni sodišča tožnik za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti ne uveljavlja oziroma ne uveljavlja zadosti konkretizirano pravilnih razlogov za (verjetno) uspešno izpodbijanje pravnomočne sodbe Višjega sodišča. Tožnik mora v zahtevi za varstvo zakonitosti kršitev zakona, ki jo uveljavlja, določno pojasniti oziroma utemeljiti. Prav to je nujen pogoj za to, da bo sodišče lahko preizkusilo utemeljenost zahteve. Z navedbo v tožbi, da naloga tožene stranke ni, da presoja utemeljenost razlogov, zaradi katerih bo tožnik vložil zahtevo za varstvo zakonitosti in da je logično, da bo tožnik v sami zahtevi za varstvo zakonitosti navedel vse kršitve in jih ustrezno obrazložil, pa tožnik tudi ne more doseči drugačne odločitve v zadevi, ne zgolj zaradi njegove pavšalnosti, temveč tudi zato, ker bi to moral konkretizirano uveljavljati že v svoji prošnji za dodelitev BPP. S takšnimi nekonkretiziranimi navedbami tožnik tudi po oceni sodišča ni zadostil standardu natančnosti in konkretnosti, ki je potrebna za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti.
davčna izvršba - ugovor tretjega zoper sklep o izvršbi - ugotovitev nedopustnosti izvršbe - stvarna pristojnost
Tožeča stranka s tu obravnavanim delom tožbe ne izpodbija upravnega akta, to je sklepa davčnega organa, temveč vlaga tožbo na ugotovitev nedopustnosti izvršbe v skladu z napotkom sklepa, ta pa temelji na drugem odstavku 158. člena ZDavP-2, ki se (v okviru postopka davčne izvršbe) nanaša na postopanje z ugovorom tretjega, da ima na predmetu davčne izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo. Posebnih določb o pristojnosti sodišča za odločanje o tovrstni tožbi ZDavP-2 ne vsebuje. Veljajo torej splošna pravila o pristojnosti sodišč za sojenje v sporih o premoženjskopravnih zahtevkih.
ZUP člen 254. ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-4.1, 157, 157/1. ZUreP-1 člen 80, 80/5.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - inšpekcijski zavezanec - lokacijska informacija - sklicevanje na razloge drugostopenjske odločbe
Po določbi 254. člena ZUP se lahko organ druge stopnje sklicuje na razloge iz odločbe organa prve stopnje, v kolikor oceni, da je prvostopenjski organ v obrazložitvi odločbe pravilno presodil navedbe, ki se uveljavljajo v pritožbi. V obravnavanem primeru je drugostopenjski organ izkoristil to zakonsko dopustno možnost, saj je očitno ocenil, da so vsi razlogi glede pritožbenih navedb tožeče stranke pojasnjeni že v prvostopenjski odločbi. S tem soglaša tudi sodišče, saj je tožeča stranka enake razloge in dokazne predloge, kot jih je navajala v pritožbi, navajala tudi v izjavi in do teh se je prvostopenjski organ opredelil. To pa, po mnenju sodišča pomeni, da v postopku tožeči stranki ni bila kršena pravica do pravnega sredstva in tudi niso bila kršena pravila postopka.
Investitor je pravna ali fizična oseba, ki naroči graditev objekta, ali ki jo sam izvaja (točka 4.1. prvega odstavka 2. člena ZGO-1). V obravnavanem primeru je to tožeča stranka, saj je naročila graditev objekta zaradi opravljanja dejavnosti in izvedena dela tudi plačala, MO pa z izgradnjo prizidka soglašala in izvajala strokovni nadzor. Sodišče zato meni, da je bil pravilen in tudi utemeljen zaključek tožene stranke, da inšpekcijska zavezanka po izpodbijani odločbi tožeča stranka kot investitor. Po določbi prvega odstavka 157. člena ZGO-1 je namreč zavezanec za plačilo nadomestila za poseg v prostor investitor, če tega ni mogoče ugotoviti, pa lastnik zemljišča, na katerem je nedovoljena gradnja oz. objekt. To kaže, da je inšpekcijski zavezanec v primeru nelegalne gradnje primarno investitor.
Lokacijska informacija nima značaja odločbe in s tem ni podlaga za poseg v prostor. Lokacijska informacija je vir informacij za investitorje o prostorskih aktih, ki veljajo na območju parcele, na kateri se namerava graditi, nadalje o namenski rabi prostora, o območjih varovanj in omejitev, o vrstah dopustnih dejavnosti, vrstah dopustnih gradenj in drugih del ter o vrstah dopustnih objektov, glede na namen, o prostorskih ukrepih ter glede sprememb in dopolnitev oziroma glede priprave novih prostorskih aktov na območju nepremičnine.
ZBPP člen 24, 37, 37/2, 37/2-2. ZIZ člen 10, 63, 63/1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - očitno nerazumna zadeva - revizija in obnova postopka v izvršilnem postopku
Revizija, za katero tožnik zahteva brezplačno pravno pomoč, v izvršilnem postopku ni dovoljena (10. člen ZIZ), obnova postopka pa bi bila po določbah ZPP v konkretni zadevi dovoljena le proti delu sklepa o izvršbi, s katerim bi mu bilo naloženo, naj poravna terjatev (prvi odstavek 63. člena ZIZ). Tožnik pa v navedeni izvršilni zadevi ni dolžnik in tudi ni stranka postopka in je zato po mnenju sodišča njegova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči očitno nerazumna. Vložitev želenega izrednega pravnega sredstva namreč ni dopustna, tožnik pa v zadevi tudi ne tudi izkazuje pravnega interesa.
Spremembe pravnomočnega gradbenega dovoljenja, glede na določbo 73. člena ZGO-1, ni mogoče z uspehom zahtevati po tem, ko je objekt že zgrajen in zanj izdano uporabno dovoljenje.
tožba zaradi molka organa - začasna odredba - začasna ureditev stanja - pogoji za izdajo začasne odredbe
Konkretni spor se nanaša na odobritev spremembe izvajalca zdravstvenih storitev pri tožeči stranki, ki kot gospodarska družba lahko opravlja javno službo na področju zdravstvene dejavnosti le, če med drugim izpolnjuje tudi kadrovske pogoje. Glede na naravo stvari, to je ugotavljanje pogojev za opravljanje zdravstvene dejavnosti, ki se mora opravljati v skladu z Zakonom o zdravstveni dejavnosti in na navedenem zakonu temelječih predpisih, po presoji sodišča posledic izdane predlagane začasne odredbe v primeru zavrnitve tožbe kasneje ne bi bilo mogoče odpraviti. Gre zlasti za posledice, ki bi nastajale javnemu interesu, ki je v tem, da se zdravstvena dejavnost opravlja v skladu s predpisi. Tako že iz tega razloga izdaja predlagane začasne odredbe ni mogoča, ne glede na škodo, ki jo zatrjuje tožeča stranka.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - primerno stanovanje
Če je uporabna površina stanovanja večja od uporabne površine primernega stanovanja, se kot premoženje prosilca upošteva razlika med posplošeno tržno vrednostjo tega stanovanja in vrednostjo primernega stanovanja.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 12, 17. ZMZ člen 75. ZUS-1 člen 32.
mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici - predaja Republiki Hrvaški - Dublinska uredba III - načelo otrokove največje koristi - družina - začasna odredba
Tožena stranka bi morala, zaradi največjega varstva otrokovih pravic, pred predajo tožnikov Hrvaški, pridobiti od pristojnih hrvaških organov konkretno zagotovilo, kam konkretno bodo tožniki nastanjeni z ozirom na to, da je v družini novorojenček in da bodo v nastanitvenem centru imeli ustrezno zdravstveno oskrbo, tako, da položaj tožnikov na Hrvaškem, glede zdravstvene oskrbe, ne bo slabši.
ZCS-1 člen 21, 21a. Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 78, 220, 220/2.
carinski nadzor - naknadno preverjanje carinske deklaracije - netočni podatki - poročilo OLAF - poreklo blaga - potrdilo o poreklu blaga - dobra vera
Potrdilo o poreklu blaga je bilo izdano na podlagi podatkov, ki jih je predložil izvoznik, po presoji sodišča pa bi tožeča stranka kot deklarant, ki odgovarja za točnost navedb v deklaraciji in kot dober strokovnjak na svojem področju, morala storiti vse potrebno, da se prepriča o poreklu blaga.
ZKZ člen 17, 19, 19/3, 19/3-2. ZZK-1 člen 40, 40/3, 40/3-1. SPZ člen 27, 28.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - posadna listina - pogodba o priznanju lastninske pravice na podlagi priposestvovanja - dobra vera
Postopek za pridobitev lastninske pravice tožeče stranke na kmetijskem zemljišču ni tekel tako, kot za promet s kmetijskimi zemljišči določa ZKZ, oziroma kot je določal ZKZ/73, veljaven v času sklenitve kupne pogodbe, saj tožeča stranka ni ne navajala ne predložila o tem dokazil. Po povedanem se sodišče ne more strinjati s tožečo stranko, da bi za pridobitev lastninske pravice zadostoval zgolj potek z zakonom predvidenega roka za priposestvovanje. V listini o priznanju izvirne pridobitve lastninske pravice s priposestvovanjem mora biti dobroverna lastniška posest v smislu 27. in 28. člena SPZ ne le ugotovljena, pač pa tudi izkazana.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekt
V skladu s 3. členom ZGO-1 se gradnja ali rekonstrukcija lahko začne na podlagi gradbenega dovoljenja. Brez gradbenega dovoljenja se lahko začne le gradnja enostavnega objekta, ki ni v nasprotju s prostorskim aktom. To pomeni, da je za gradnjo enostavnih objektov sicer gradbeno dovoljenje ni potrebno, če gradnja ni v nasprotju s prostorskim aktom.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - nepopolna tožba - poziv k dopolnitvi tožbe - zavrženje tožbe - procesni sklep - pritožba - zavrženje pritožbe
Sodišče je tožnika pozvalo, naj v roku 8 dni od prejema dopisa tožbo ustrezno popravi oziroma dopolni tako, da navede razloge, zakaj toži in predlog, kako in v čem naj se upravni akt odpravi, spremeni ali ugotovi njegova nezakonitost. Na dopis - poziv sodišča se je tožnik sicer pravočasno odzval z vlogo z dne 22. 2. 2016. Sodišče ugotavlja, da tožnik tožbe ni dopolnil v skladu z navodili sodišča, tako, da ta ostaja nerazumljiva in nesposobna za obravnavanje.
ZUS-1 v 42. členu določa, da lahko sodišče s sklepom odloči, da se več v enem postopku vloženih zahtevkov, obravnava in o njih odloči v ločenih postopkih. Zoper takšen sklep sodišča pritožba ni dovoljena.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - kaznivo dejanje žaljive obdolžitve
Tožnik kot prosilec za dodelitev BPP, ki se mu v konkretnem primeru očita storitev kaznivega dejanja po 1. odstavku 160. člena KZ-1, po izrecni določbi 1. alineje 8. člena ZBPP ni upravičen do odobritve brezplačne pravne pomoči, saj v kazenski zadevi ne nastopa kot oškodovanec, temveč kot obdolženec in zato že na podlagi samega zakona (ex lege) ni upravičen do brezplačne pravne pomoči.
ZDoh-2 člen 36, 36/2, 38, 38/1, 44, 44/1, 44/1-4. ZDavP-2 člen 74.
dohodnina - odmera dohodnine - dohodek iz delovnega razmerja - dohodek iz drugega pogodbenega razmerja - povračilo stroškov v zvezi s službenimi potovanji - prokurist - navidezni pravni posel
Ker iz podatkov upravnega spisa izhaja, da so bile s posameznimi izvajalci sklenjene pogodbe o delu, v katerih je bilo dogovorjeno, da bodo poleg zastopanja podjetja pri prodaji in nabavi, zastopanja pri upravljanju objektov in zastopanja podjetja v vseh pravnih poslih, opravljali tudi naloge upravnika objektov, potnika pri prodaji in prevozov, za kar prejmejo plačilo, za opravljene prevoze na terenu pa se jim izplača kilometrina in dnevnica, in ker je imela podobno vsebino tudi citirana pogodba o prokuri, je davčni organ sporna izplačila tožeči stranki po vsebini pravilno uvrstil med dohodke iz drugega pogodbenega razmerja po prvem odstavku 38. člena ZDoh-2.
zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti - davčni dolg - prepoved razpolaganja s premičnim premoženjem
Davčni organ je v zadevi glede na ugotovljeno verjetnost obstoja večjega davčnega dolga imel podlago za zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti. Tako postopanje davčnega organa je v skladu z namenom in smislom ZDavP-2, to je, da se zavaruje izpolnitev davčne obveznosti še pred izdajo odločbe. V konkretnem primeru je tako zavarovanje še posebej upravičeno, saj gre za verjetno izkazan davčni dolg tožnika v višini 308.924,41 EUR, kar precej presega znesek 50.000,00 EUR, ki je kot mejni znesek določen v drugem odstavku 111. člena ZDavP-2.