KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VS00022075
ZP-1 člen 8, 14.a, 60, 60/2, 77, 77/1, 80, 80/1. KZ-1 člen 19.
krajevna pristojnost sodišča - spor o pristojnosti - kraj storitve prekrška - delavnostna teorija - akcesorna pridružitvena odgovornost
Samostojnemu podjetniku posamezniku se storitev obravnavanih prekrškov očita na podlagi pridružitvene (akcesorne) odgovornosti (prvi odstavek 14.a člena ZP-1), pri čemer lasten prispevek samostojnega podjetnika posameznika k prekršku, ki bi kazal na dejstvo, da bi samostojni podjetnik opustil kakšno dejanje ali (z aktivnim ravnanjem) odredil vožnjo vozniku neposrednemu storilcu, v izreku odločbe o prekršku ni opisan. Skladno s prvim odstavkom 80. člena ZP-1 se tako kot kraj storitve prekrška samostojnega podjetnika posameznika šteje kraj, kjer je prekršek storil neposredni storilec (prvi odstavek 80. člena ZP-1).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00021984
URS člen 28.. ZKP člen 3, 3/1, 364, 364/7, 371, 371/1-11, 371/2.. KZ-1 člen 197.
kršitev določb postopka - kršitev pravice do obrambe - zavrnitev dokaznih predlogov - dolžnost obrazložitve zavrnitve dokaza - vpliv na zakonitost sodbe - protispisnost - izčrpanost pravnih sredstev - načelo zakonitosti - kršitev kazenskega zakona - kaznivo dejanje šikaniranje na delovnem mestu - zakonski znaki - konkretizacija zakonskega znaka - psihično nasilje - ponižanje ali prestrašenost - blanketno kaznivo dejanje - zakonska analogija
Konkretizacije ponižanja ni mogoče podati z opisom posameznikovih notranjih občutij, ampak predvsem z vrsto in načinom ravnanj tistega, ki jih je povzročil. Šele skozi različne načine ponižujočih ravnanj je mogoče sklepanje o vrsti in stopnji ponižanja, ki je bilo posamezniku povzročeno. V obravnavani zadevi je iz opisa obsojencu očitanih ravnanj jasno razvidno zaničevanje oškodovanke. Njegova ravnanja že sama po sebi dajejo konkretnejši vpogled v vrsto in način oškodovankinega ponižanja ter prestrašenosti.
Psihično nasilje po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini med drugim predstavljajo ravnanja, s katerimi se pri žrtvi povzroči strah, ponižanje, občutek manjvrednosti, ogroženosti in druge duševne stiske. Omenjena ravnanja imajo tako kot psihično nasilje po 197. členu KZ-1 za cilj povzročitev ponižanja ali prestrašenosti, kar kaže na to, da gre v bistvenem za isti ravnanji. Hkrati ni videti nobenega razloga, da bi bilo psihično nasilje, podobno kot fizično nasilje, drugačne narave zgolj zato, ker je storjeno v kontekstu družinskih razmerjih.
URS člen 23. ZLPLS člen 12, 14, 14.a. OdFIHO člen 8, 8/1, 9. ZJU člen 2, 2/2, 3, 5, 5/1, 23. ZZ člen 32, 33, 34, 36.
imenovanje direktorja - neizbrani kandidat - sodno varstvo - pravna oseba javnega prava - javni sektor - javni uslužbenec - pravna praznina - pravica do sodnega varstva - analogna uporaba zakona - javni zavodi - ugoditev pritožbi - odstop v reševanje Delovnemu in socialnemu sodišču
Zaposlitev direktorja FIHO je zaposlitev v javnem sektorju. Nanj se nanašajo določbe ZJU, vendar ne njegove posebne določbe (drugi del ZJU). V postopku njegovega imenovanja je treba uporabiti določbo prvega odstavka 5. člena ZJU, ki določa, da za delovna razmerja javnih uslužbencev ter za pravice in dolžnosti iz delovnega razmerja veljajo predpisi, ki urejajo delovna razmerja, in kolektivne pogodbe, kolikor ta ali drug poseben zakon ne določa drugače.
Zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije (ZLPLS) ali drug zakon sodnega varstva za odločitve v postopku imenovanja direktorja fundacije ne ureja. Ker ga tudi ne izključuje, gre za pravno praznino, ki jo je zaradi zagotavljanja pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave treba zapolniti ob analogni uporabi pravil, ki urejajo obravnavanemu pravnemu razmerju v bistvenih sestavinah podobno pravno razmerje. S tem je spoštovana tudi zakonodajalčeva volja po enakem urejanju primerljivih položajev.
Ureditev imenovanja direktorja FIHO po ZLPLS je primerljiva z ureditvijo Zakona o zavodih (ZZ) v delu, ki se nanaša na javne zavode. Ker je statusnopravni položaj fundacije primerljiv z javnim zavodom (oba sta pravni osebi javnega prava, sta del javnega sektorja, za zaposlene veljajo predpisi, ki urejajo delovna razmerja, če ZJU ali drug poseben zakon ne določa drugače), v bistvenih značilnostih pa so primerljivi tudi pogoji in postopek imenovanja direktorja obeh organizacij (javni razpis, soglasje k imenovanju sveta organizacije, mandat, ki se lahko ponovi), je treba za postopek sodnega varstva uporabiti 36. člen ZZ. To pomeni, da za rešitev obravnavanega spora o imenovanju direktorja FIHO ni pristojno upravno ampak delovno sodišče.
vročitev vloge - vročanje procesnih listin pravnim oziroma fizičnim osebam v tujino - pooblaščenec za sprejemanje pisanj - začasni zastopnik za sprejem pisanj - tožba v tujem jeziku - prevod - tek roka - zavrženje tožbe
Šteje se, da je vloga stranki vročena, ko je vročena pooblaščencu za sprejem pisanj oziroma začasnemu zastopniku, upravičenemu za sprejem pisanj, od takrat pa tudi začnejo teči roki, ki so postavljeni v sodnem pisanju. Ker gre za vročitev, opravljeno v Republiki Sloveniji, je stvar notranjega razmerja med začasnim zastopnikom in stranko v tujini, kako prvi poskrbi za to, da se stranka seznani s pisanjem. Komunikacija med začasnim zastopnikom na eni strani ter stranko v tujini na drugi strani, pa ni akt vročanja in zato za presojo, kdaj je vročitev opravljena, niti ni bistveno, kdaj se je stranka sama seznanila s pisanjem.
Tudi v upravnem sporu je za sodbe izdane po 14. 9. 2017 (začetek veljave novele ZPP-E) sklep o dopustitvi revizije procesna predpostavka za vložitev revizije.
spor o pristojnosti - odškodnina - delovno razmerje
Ob ugotovitvi, da med tožnikom in tožencema ni bilo vzpostavljeno delovno razmerje oziroma da nikoli ni prišlo do zatrjevane spremembe delodajalca, je predlog Delovnega sodišča v Mariboru, to je, da je za odločanje v tem sporu pristojno Okrožno sodišče v Mariboru, utemeljen. Spor o odškodninski odgovornosti in plačilu odškodnine je spor o premoženjskopravnem zahtevku, za katerega bi bilo delovno sodišče pristojno le v primeru, če bi izviral iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem oziroma njihovimi pravnimi predniki.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KMETIJSTVO - UPRAVNI SPOR
VS00020403
ZKme-1 člen 56, 56/4. Uredba Komisije (EU) št. 65/2011 z dne 27. januarja 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja člen 30. ZUS-1 člen 59, 59/2-2, 93, 93/1. ZPP člen 8. Uredba o spremembi in dopolnitvah Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2011-2013 (2015) člen 121.
dovoljena revizija - vrednostni kriterij - ukrepi razvoja podeželja - nepovratna sredstva - zahtevek za izplačilo odobrenih sredstev - ponovljeni postopek pred sodiščem - sporno dejansko stanje - neizvedba glavne obravnave - vnaprejšnja ocena nepotrebnosti dokaza - bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu - ugoditev reviziji
Določbe 56. člena ZKme-1 o zavrnitvi zahtevka za izplačilo odobrenih nepovratnih sredstev ni mogoče razumeti ločeno od vsebine 30. člena Uredbe 65/2011/EU, po kateri je obseg zavrnitve izplačil odvisen od okoliščin konkretnega primera, pri čemer kršitev katerega od pogojev za odobritev sredstev izjemoma povzroči zavrnitev celotnega izplačila.
Če je dejansko stanje sporno, ni podlage za odločanje upravnega sodišča brez glavne obravnave in brez izvedbe predlaganih dokazov.
Trditev upravnega sodišča, da je pogodba dokaz, ki zanesljivo priča o tistem, kar je v njej navedeno, daje zasebni listini neutemeljeno ne le značaj javne listine, ampak ji pripisuje tudi neizpodbojnost, čeprav je celo za javno listino dovoljeno dokazovati, da so dejstva v njej neresnično ugotovljena in pomeni vnaprejšnjo dokazno oceno.
spor o pristojnosti - nesreča pri delu - odškodnina - delovno razmerje
Tožnik in toženec nista bila v razmerju delavec - delodajalec, zato ne gre za spor o pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja. Ker delovno razmerje ni bilo vzpostavljeno, v sporu za plačilo odškodnine ni podana stvarna pristojnost delovnega sodišča. Za odločanje je pristojno Okrajno sodišče v Mariboru.
URS člen 43, 44, 58. ZUS-1 člen 4, 4/1. ZVis člen 6, 20, 23, 23/1.
volitve - avtonomija univerze - upravna zadeva - tožba po 4. členu ZUS-1 - organ upravne oblasti - zavrženje tožbe
Če je vložena tožba na podlagi prvega odstavka 4. člena ZUS-1, torej kot subsidiarni upravni spor, so pritožbeni ugovori v zvezi z izpodbijanjem nezakonitega upravnega akta protispisni, saj akt (na podlagi 2. člena ZUS-1) s tožbo ni izpodbijan.
Volitve, imenovanja in odpoklic organov univerze so vprašanja internega delovanja znotraj univerze. Gre za področje, na katerih univerza deluje po načelu avtonomije, rektor univerze pa je organ univerze, ki vodi, predstavlja in zastopa univerzo kot visokošolski zavod. Odločitev volilne komisije, ki pritožnice ni uvrstila na volilni imenik za volitve rektorja, se torej nanaša izključno na področje avtonomnega notranjega organiziranja in delovanja univerze.
prepozna tožba - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - opravičeni vzrok za zamudo - štetje roka - napaka odvetnika
Pritožnica opravičenost vzroka za zamudo pri vložitvi tožbe utemeljuje z napako pri štetju rokov, vendar neutemeljeno. Za vložitev tožbe je namreč pooblastila pooblaščenca, ki je odvetnik, torej prava vešča oseba, ki bi morala poznati pravila o štetju rokov.
spletne igre na srečo - nadzor nad prirejanjem iger na srečo - omejitev dostopa do spletne strani - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Zaključek sodišča prve stopnje, da spletna stran www.AA.com obstaja je preuranjen. Iz predloženih fotografij predlagatelja namreč ne izhaja, da bi se obravnavana spletna igralnica nahajala na naslovu spletne strani www.AA.com, ampak da obstaja na naslovu spletne strani https://AA.com (torej brez znaka "www"). V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje moralo predlagatelja pozvati, da pojasni in dokaže, ali ta spletna stran obstaja ter ali obstaja razlika med naslovom spletne strani, glede katere predlaga omejitev dostopa, in naslovom spletne strani https://AA.com.
ZUS-1 člen 32. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 107, 108. ZLD-1 člen 28. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 1.
začasna odredba - lekarniška dejavnost - soglasje - nacionalno in evropsko pravo - državna pomoč - Evropska komisija
V postopku presoje formalnih zakonskih pogojev za izdajo soglasja Ministrstva za zdravje, izdano po 28. členu Zakona o lekarniški dejavnosti (ZLD) se ne presoja (ne)obstoj državne pomoči vlagatelja zahteve za izdajo soglasja. Zato navedbe pritožnice v zvezi z zatrjevano nezakonito državno pomočjo stranki z interesom niso pomembne niti za odločanje o začasni odredbi, katere namen je zagotovitev učinkovitega sodnega varstva v zvezi z aktom, ki se s tožbo izpodbija.
Začasna odredba je institut procesnega prava, ki v EU ni kodificiran niti unificiran. Izjemo predstavlja Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, ki pa se uporablja le za civilne in gospodarske zadeve in ki prav tako nalaga nacionalnim sodiščem, da izdajajo začasne odredbe po pogojih in po postopku, ki jih določa nacionalno pravo. V primerih, ko nacionalno sodišče obravnava zadevo iz pristojnosti SEU, oziroma kadar se pred nacionalnim sodiščem kot sporno pojavi vprašanje razlage PDEU ali vprašanje skladnosti nacionalnega prava z pravom EU, je zaradi zagotovitve enakega položaja udeležencev tako v postopku pred SEU kot pred nacionalnim sodiščem možno izdati začasno odredbo tudi po pravilih in pogojih SEU, če nacionalno pravo možnosti izdaje začasnih ukrepov ne predvideva, ob dodatnem pogoju, da nacionalno sodišče sproži postopek za obravnavanje predhodnega vprašanja pred SEU.
Predlagateljica je predlog za dopustitev revizije naslovila in ga vložila pri Upravnem sodišču, Vrhovno sodišče pa ga je prejelo po poteku 30 dni od vročitve sodbe predlagateljici, kar pomeni, da je bil predlog vložen prepozno.
gradbeno dovoljenje odpravljeno v pritožbenem postopku - odprava odločbe prve stopnje in vrnitev v ponoven postopek - dovoljenost upravnega spora - potrdilo o pravnomočnosti odločbe - odloženo sodno varstvo - obseg ugovora - pravočasnost
Upravni spor zoper akt organa druge stopnje o odpravi izdanega prvostopenjskega akta in njegovi vrnitvi v ponovni postopek ni mogoč. A sodno varstvo s tem posamezniku ni odvzeto, temveč je zgolj odloženo iz sistemsko razumnih razlogov.
Odloženo sodno varstvo pomeni, da je treba posamezniku zagotoviti enako učinkovito varstvo njegovih pravic v upravnem sporu, ki bi sledil zanj (morebiti) neugodni dokončni odločitvi upravnih organov. Posameznik bo zato v tem upravnem sporu moral imeti sodno varstvo v nezmanjšanem obsegu ugovorov, ki bi jih lahko uveljavljal zoper vse akte, ki so vodili do izdaje zanj neugodne dokončne upravne odločbe, če njihove zakonitosti sodišče v upravnem sporu še ni presojalo (in zato niso postali res iudicata v materialnem smislu).
V konkretnem primeru to pomeni, da bo v primeru, če v ponovljenem upravnem postopku pritožnica zahtevanega gradbenega dovoljenja ne bi pridobila, imela zoper dokončni upravni akt na voljo vsa pravna sredstva, vključno s sodnim varstvom v upravnem sporu, v katerem bo lahko presojan tudi ugovor nepravočasnosti pritožbe v zvezi z odločbo organa druge stopnje, s katero je bila prvostopenjska upravna odločba o izdaji gradbenega dovoljenja odpravljena.
ZRRD člen 30. ZUS-1 člen 36, 36/1-3, 36/1-6. Pravilnik o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti člen 31, 63, 63/2. ZJA člen 1, 1/2, 28, 28/1.
upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - javna agencija - raziskovalna dejavnost - odgovorni vodja projekta - zamenjava - pravni interes - uveljavljanje svoje pravice ali pravne koristi - pristojnost za odločanje o pritožbi
Sklep direktorja agencije o zamenjavi vodje raziskovanje programa oziroma programske skupine je upravni akt v smislu 2. člena ZUS-1. Z njim je bilo odločeno o pravici oziroma obveznosti te raziskovalne organizacije, da bo zaradi prenehanja izpolnjevanja pogojev dosedanje vodje programa to zamenjala oseba, ki pogoje, kot jih za ta položaj predpisuje ZRRD, izpolnjuje.
Položaj vodje programske skupine ne uživa samostojnega pravnega varstva. Ne ZRRD ne Pravilnik o postopkih (so)financiranja in ocenjevanja ter spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti ne določata, da bi o tožbi vodje raziskovalnega programa ali programske skupine zoper sklep tožene stranke o njeni zamenjavi, četudi za zamenjavo ni podala soglasja v skladu z določbami pravilnika, odločalo sodišče v upravnem sporu. Zamenjava vodje programske skupine, na primer zaradi kasnejše spremembe izpolnjevanja pogojev, je torej stvar ureditve notranjih razmerij raziskovalnih (in razvojnih) organizacij ter pristojne agencije v okviru opravljanja nadzora nad izvajanjem določenega (so)financiranega programa.
Pritožnica svojega pravnega položaja – ker ga glede na predmet obravnavanja nima – sploh ne more varovati. Neobstoječ pravni položaj pa nujno pomeni, da pritožnica v tožbi ne uveljavlja svoje pravice ali pravne koristi, kar je predpostavka za vodenje upravnega spora iz 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1. Ker to pomeni, da ni njenega pravnega interesa za vsebinsko obravnavo tožbe, je tudi sodno varstvo nepotrebno. Zgolj dejanski interes namreč ne zadošča.
Čeprav je sodišče prve stopnje ob pravilni odločitvi, da zavrže tožbo, navedlo napačno pravno podlago (6. namesto 3. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1), to na odločitev ni vplivalo, saj je rezultat v obeh primerih enak. Odločitev o zavrženju tožbe je mogoče opreti neposredno na določbo 6. točke v primeru, ko je z upravnim aktom sicer bilo odločeno o tožnikovi pravici ali pravni koristi (pomanjkljivosti iz 3. točke navedenega člena torej ni), vendar je odločitev taka, da očitno ne posega v njegov pravni položaj. Pri tem je kot poseg razumljeno vsako oženje obstoječih pravic ali pravnih koristi oziroma nalaganje obveznosti ali zavrnitev zahtevanih pravic ter upravičenj. Okoliščine, kdaj poseg ni podan oziroma je prenehal, so torej različne, skupno jim je, da v teh primerih sodno varstvo v nobenem primeru ne more prispevati k izboljšanju tožnikovega pravnega položaja. Čim je tako, pa zanj tudi nima pravnega interesa. To kaže, da tožnikov pravni interes za odločanje v upravnem sporu izhaja iz dveh podlag: iz njegovih obstoječih pravic ali pravnih koristi, o katerih se je odločalo v upravnem postopku, ob izpolnjenosti tega pogoja pa še iz obstoječe možnosti, da z upravnim sporom doseže ugodnejšo odločitev glede obravnave teh pravic ali pravnih koristi.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - opredelitev kršitev
Toženka stališču sodišč o neustrezni opredelitvi očitkov v reviziji nasprotuje s povsem splošnimi trditvami, da je odpoved ustrezno konkretizirana ter s kratkim povzetkom očitkov v izredni odpovedi. Takšni ugovori toženke so presplošni in ne morejo izpodbiti opisanih zaključkov sodišč.
V tej zadevi je bila odločba sodišča prve stopnje izdana po začetku uporabe ZPP-E, zato se postopek z izrednim pravnim sredstvom pred Vrhovnim sodiščem nadaljuje na podlagi določb tega zakona. Ta ne pozna več dovoljene revizije temveč samo dopuščeno revizijo, kar pomeni, da bi tožnica revizijo v tem sporu lahko vložila le na podlagi predhodnega sklepa Vrhovnega sodišča o dopustitvi revizije (prvi odstavek 367. člena ZPP).
spor o pristojnosti - delovni spor - civilni spor - poškodba pri delu - zavarovalnica - sosporništvo
Glede na nesporno ugotovitev, da prva toženka pri drugi toženki ni imela zavarovane svoje civilne odgovornosti za nezgode delavcev pri delu, temveč je pri njej svojo odgovornost imela zavarovana družba G., d. o. o. - v stečaju, ki pa ni bila tožnikov delodajalec, delovno sodišče ne more biti stvarno pristojno za odločanje zoper drugo toženko niti na podlagi 5. člena ZDSS-1, niti na podlagi 191. člena ZPP v povezavi z 49. členom ZPP.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - izbira presežnega delavca - kriteriji točkovanja
Zmotno je tožnikovo izhodišče, da vsaka nepravilnost v postopku točkovanja presežnih delavcev že sama po sebi pomeni nezakonitost podane odpovedi. Če bi delavec v vsakem primeru, tudi ob popolnoma pravilnem točkovanju, prejel odpoved pogodbe o zaposlitvi, nepravilnosti pri točkovanju ne morejo predstavljati razloga za nezakonitost podane odpovedi.