Če je bilo kaznivo dejanje storjeno v času veljave Kazenskega zakonika Republike Slovenije (do 23.4.1999) in v času veljavnosti spremenjenega Kazenskega zakonika (po 23.4.1999), se opravi pravna opredelitev po spremenjenem zakonu, če so podani kvalifikatorni elementi tudi po zakonu, veljavnem v času storitve.
Iz tožbenega zahtevka ne izhaja, ali tožeča stranka zahteva izpolnitev svoje obligacijske pravice za vknjižbo nepremičnine v zemljiški knjigi, ali uveljavlja stvarno-pravni zahtevek, da je postala lastnica nepremičnine na podlagi priposestvovanja, kajti tožbeni zahtevek ni razumljiv.
Izrecno je izvedenec pojasnil, da ozemljitev sčasoma korodira in sicer korozija vpliva na upornost tako, da se ozemljitvena upornost veča in stiki slabšajo. Po mnenju pritožbenega sodišča bi slednje tožena stranka kot strokovnjak na svojem področju morala vedeti in ozemljitev kontrolirati, torej ravnati bi morala z večjo skrbnostjo po pravilih stroke (2.odst. 18.čl. ZOR).
razporeditev - pravni pouk - pravica do sodnega varstva
102a. čl. ZDR je procesna določba, ki delavca ščiti pred izgubo pravice do uveljavljanja sodnega varstva zaradi napačnega pravnega pouka, ko gre za prenehanje delovnega razmerja oz. izgubo zaposlitve. Te določbe ni moč razširiti z analogijo na druge vrste delodajalčevih odločitev, kot npr. na odločbo o razporeditvi, saj analogija v procesnem pravu ni dopustna.
Zgolj navedba dejstev, da je verjetnost obstoja terjatve podana, še ne pomeni izkaza verjetnosti obstoja terjatve po 1. odst. 272. čl. ZIZ, ker mora tožeča stranka poleg tega tudi predlagati oz. predložiti ustrezne dokaze (212. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ). Slednjega pa tožeča stranka ni storila, zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da zato verjetnosti obstoja terjatve ni izkazala.
ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-1. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije člen 30.
prenehanje delovnega razmerja - pisna izjava o prenehanju delovnega razmerja - čas prenehanja delovnega razmerja
Po 1. točki 1. odstavka 100. člena ZDR/90 preneha delovno razmerje delavcu, ki pisno izjavi, da želi, da mu preneha delovno razmerje, z dnem izteka odpovednega roka. Ker je bil na tožnikovo izjavo (z naslovom „prošnja za prekinitev delovnega razmerja“) datum prenehanja delovnega razmerja z žigom odtisnjen naknadno, ni mogoče zaključiti, da sta se tožnik in tožena stranka dogovorila o datumu prenehanja delovnega razmerja oziroma o skrajšanju odpovednega roka. Glede na to, da je bilo v postopku ugotovljeno, da je tožnik s to pisno izjavo izrazil svojo voljo, da želi, da mu delovno razmerje pri toženi stranki preneha, ta izjava pa ni bila dana v zmoti ali pod prisilo, je potrebno navedeno izjavo obravnavati po 1. točki 1. odstavka 100. člena ZDR/90. To pomeni, da bi tožniku moralo delovno razmerje pri toženi stranki prenehati z dnem izteka odpovednega roka.
Zakon o delovnih mestih, na katerih se šteje zavarovalna doba s povečanjem člen 3. ZPIZ člen 209.
priznanje zavarovalne dobe, ki se šteje s povečanjem - pilot
Za priznanje zavarovalne dobe, ki se šteje s povečanjem, ni odločilno, ali je delavec razporejen za polni delovni čas na delovno mesto "pilot", temveč je pogoj, da opravlja delo poklicnega pilota (upravlja z letalom na način, da vzleta in pristaja) ter da ima najmanj 200 letov v letu.
Kot eno leto se ne šteje koledarsko leto temveč ta pojem pomeni kontinuiranih 12 mesecev.
regres za letni dopust - prijava terjatve - postopek prisilne poravnave
Če upnik svoje terjatve v postopku prisilne poravnave ne prijavi, zaradi tega ni prekludiran, kot to določa ZPPSL v primeru, če upnik ne prijavi svoje terjatve v stečajnem postopku.
1. Pripoznava v civilni pravdi je enostranska brezpogojna izjava toženca nasproti sodišču, da je zahtevek tožnika utemeljen. V obravnavanem primeru je tožena stranka v svoji vlogi z dne 3.6.2003 res predlagala zavrnitev tožbenega zahtevka v višini 180.508,00 SIT (ne pa v celotni vtoževani višini), vendar pa je že v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ugovarjala terjatvi v celoti, tako po temelju, kot tudi po višini. Glede na to ni mogoče zaključiti, da je tožena stranka podala sodišču jasno in določno izjavo o pripoznavi tožbenega zahtevka za znesek 16.535,00 SIT.
2. 4.odst. 266. čl. v času spornega razmerja veljavnega Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR), določa, da mora stranka, ki se sklicuje na kršitev pogodbe, storiti vse razumne ukrepe, da bi se zmanjšala škoda, ki jo je ta kršitev povzročila, sicer lahko druga stranka zahteva zmanjšanje odškodnine; to torej pomeni, da je bilo v obravnavanem primeru na toženi stranki dokazno breme za trditve, da vseh ukrepov za zmanjšanje škode tožeča stranka ni uporabila.
izstop iz družbe - izključitev družbenika iz družbe
Pritožnik zmotno meni, da je imel podlago za izstop iz družbe že v 8. odstavku 416. člena ZGD, ker je preostalim družbenikom ponudil v odkup svoj poslovni delež, skladno z 11. členom družbene pogodbe, ki pa za nakup njegovega poslovnega deleža niso bili zainteresirani. Po 8. odstavku 416. člena ZGD ima res družbenik, ki želi prodati svoj poslovni delež, pa ga drugi družbeniki niso pripravljeni kupiti in tudi niso dali soglasja k prodaji tretji osebi (ki ni družbenik), možnost izstopiti iz družbene pogodbe. Vendar to ne pomeni, da je družbenik to lahko storil z enostransko izjavo o izstopu, posredovano družbi. Za tak primer ZGD v 2. odstavku 436. člena družbeniku (ki želi izstopiti iz družbe) omogoča, da s tožbo od družbe zahteva izstop. Da je izstop mogoč le s tožbo (če ni z družbeno pogodbo določena možnost izstopa družbenika - več o tem v nadaljevanju) izhaja tudi iz taksativno naštetih razlogov, ki opravičujejo tako tožbo. Eden od teh razlogov pa je tudi, če družba oziroma družbeniki ovirajo oziroma onemogočajo uresničitev družbenikove pravice do izstopa. Neposredna povezava tega razloga z določbo 8. odstavka 416. člena ZGD je torej očitna.
Lahko pa je v družbeni pogodbi dogovorjena možnost izstopa iz družbe (prim. 1. odstavek 436. člena ZGD). In prav na pogodbeni izstop se sklicuje toženec, ki tudi v pritožbi navaja, da se je držal pravil postopka iz 13. člena družbene pogodbe, ki omogoča in ureja izstop družbenika.
Po 1. odstavku 436. člena ZGD pa mora družbena pogodba, ki omogoča izstop družbenika, določiti pogoje, postopek in posledice izstopa. Družbena pogodba pa v 13. členu določa le pogoje za izstop (da mora biti odpoved dana v dveh mesecih pred iztekom gospodarskega leta in če bi članstvo v družbi družbenika pomenilo nesorazmerne težave), ne ureja pa postopka izstopa, saj ne opredeljuje, komu je družbenik dolžan dati odpoved, na kakšen način in kakšne so pristojnosti organa, ki sprejme takšno odpoved. Če pa družbena pogodba ne določa postopka izstopa, izstop z odpovedjo ni mogoč. In ker v 13. členu družbene pogodbe dopusten izstop po vsebini ne izpolnjuje vseh zahtev iz 1. odstavka 436. člena ZGD, ni mogoče sprejeti stališča, da je bil pogodbeni izstop z družbeno pogodbo urejen.
Pač pa je sodišče prve stopnje zmotno štelo, da pritožnik, iz razloga, ker ga ni zahteval, ni uveljavljal nujnega deleža. Pravica do nujnega deleža je namreč po 27. členu ZD dedna pravica, ki je ni treba posebej uveljavljati.