ZMZPP člen 52, 89. Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruseljska uredba I) člen 66.
zahteva za varstvo zakonitosti - sporazum o mednarodni pristojnosti - vzajemno priznavanje in izvrševanje sodnih odločb - Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 (Bruseljska uredba I) - prorogirana pristojnost - dopustnost derogacije - acte clair
Temeljni princip pri presoji veljavnosti sporazuma o mednarodni pristojnosti je, da se dopustnost derogacije presoja po pravu derogiranega, dopustnost prorogacije pa po pravu prorogiranega sodišča. Pri presoji o dopustnosti derogacije domačega sodišča je treba upoštevati, da dogovor o prorogaciji tujega sodišča ne sme voditi k odvzemu možnosti priznanja in izvršbe odločbe tujega prorogiranega sodišča na območju države derogiranega sodišča, ki bi bilo pristojno v okviru pravil o splošni krajevni pristojnosti. Drugačno razumevanje načelne dopustnosti sporazuma o mednarodni pristojnosti iz 52. člena ZMZPP bi bilo v nasprotju z načelom pravičnosti in načelom koneksnosti, ki sta temeljni načeli mednarodnega zasebnega prava. Zato bi bil sporazum o mednarodni krajevni pristojnosti, po katerem bi bila izključena pristojnost domačega sodišča (pristojnega sicer v okviru splošne krajevne pristojnosti), učinkovit le tedaj, če bi bila sodba tujega (prorogiranega) sodišča pri nas lahko priznana in izvršljiva.
Uredba sveta (ES) št. 44/2001 o pristojnosti in priznanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 66, 66/1, 66/2.ZMZPP člen 96, 96/1, 98, 98/1, 108, 109, 109/4, 111.
priznanje tuje sodne odločbe - uporaba določil Uredbe ES št. 44/2001 (Bruseljska uredba I) - načelo kontradiktornosti
Okoliščine, ki bi napotovale na retroaktivno uporabo Uredbe v skladu z njenim drugim odstavkom 66. člena, niso podane, zato mora preizkus, ali je mogoče priznati tujo sodno odločbo, v konkretnem primeru temeljiti na določilih ZMZPP.
Uredba sveta (ES) št. 44/2001 z 22.12.2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 1, 34, 35, 41, 43.
priznanje tuje sodne odločbe - uporaba Uredbe sveta (ES) št. 44/2001
V smislu 1. člena Uredbe sveta (ES) št. 44/2001 gre za civilno in gospodarsko zadevo, ker je podlaga obveznosti prodajna pogodba in obveznost kupca plačati kupnino. Nasprotni udeleženec ni zatrjeval prisotnosti javnopravnih elementov niti dejstev, ki bi jih bilo mogoče subsumirati pod izjeme iz drugega odstavka 1. člena.
ZPP člen 68. Uredba (ES) št. 44/2001.Uredba (ES) št. 2201/2003.ZMZPP člen 71, 71/1-1.
določitev krajevne pristojnosti po vrhovnem sodišču - ordinacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - izpodbijanje očetovstva - pristojnost slovenskega sodišča
Trditve tožeče stranke o njenem državljanstvu in državljanstvu druge tožene stranke, ne glede na dejstvo, da nobena od pravdnih strank nima stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, omogočajo sklep, da je za odločanje v tej zadevi pristojno sodišče v Republiki Sloveniji.
razveljavitev dednega dogovora - dedovanje tujcev - obstoj vzajemnosti med Republiko Hrvaško in Zvezno Republiko Jugoslavijo glede dedovanja - ugotavljanje vsebine tujega prava
Vzajemnost je institucija, ki jo država uporabi in predpiše v svojih aktih ali izgovori z mednarodno pogodbo, ko želi zaščititi svoje nacionalne interese, tako da vzpostavi medsebojno odvisnost ravnanja. Način, na katerega sodišče ugotovi vsebino tujega prava, je v domeni sodišča. To, da lahko zahteva obvestilo o tujem pravu, je možnost in ne obveznost.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS0011457
ABGB paragraf 861, 870, 876.ZMZPP člen 19, 19/1.
razmerje z mednarodnim elementom - pravo, ki ga je treba uporabiti - navezne okoliščine - pogodbeno razmerje - dogovor o izbiri prava - avstrijsko pravo - pogodba o leasingu - sklenitev pogodbe - neizpolnitev pogodbenih obveznosti - odpoved pogodbe - povrnitev škode - pogodbena odškodninska odgovornost
Za primere pogodbenih obligacijskih razmerij z mednarodnim elementom se za pogodbo uporabi pravo, ki sta ga izbrali pogodbeni stranki, če zakon ali mednarodna pogodba ne določa drugače. Ker tožnik trditvam tožencev o dogovoru o izbiri avstrijskega prava ni ugovarjal, je že v teh neprerekanih trditvah podlaga za ugotovitev, da sta se stranki dogovorili, da se za obravnavano razmerje uporabi avstrijsko pravo.
Tudi v avstrijskem pravu je, enako kot v slovenskem pravnem redi, uzakonjeno določilo, da pogodba nastane s soglasno voljo strank; dokler pa traja dogovarjanje in ponudba ni sprejeta, pogodba ne nastane (§ 861 Das Allgemeine burgerliche Gesetzbuch).
Ovira za priznanje tuje sodne odločbe je nemožnost sodelovanja v postopku (96. člen ZMZPP), ne pa tudi opustitev vročitve sodbe prve stopnje. Morebitna opustitev vročitve sodbe prve stopnje je sicer ovira za nastop pravnomočnosti sodbe, vendar pa se v postopku priznanja pravilnost izdanega potrdila o pravnomočnosti ne more preverjati.
priznanje tuje sodne odločbe - identiteta predloga za priznanje in tuje sodne odločbe - izvršba - pravni naslednik
Nasprotni udeleženec v obravnavanem postopku je družba D. d.o.o. V tej fazi postopka ni več sporno, da se sodba Delovnega sodišča v Münchnu 30 Ca 14169/01 z dne 7.11.2001 glasi na toženo stranko D. GmbH. Ker gre za dva subjekta, ne obstoji identiteta med sodbo, katere priznanje se zahteva, in predlogom z dne 7.10.2003, naperjenim zoper D. d.o.o.,
Uredba Sveta ES št. 2201/2003 člen 23.ZPP člen 70, 70/1-5, 339, 339/2-2, 353.
razglasitev izvršljivosti tuje sodne odločbe - razmerja med starši in otroci - Uredba Sveta ES 2201/2003 - pridržek javnega reda - razgovor z otrokom - izločitveni razlog
Točka b 23. člena Uredbe Sveta ES št. 2201/2003 o pristojnosti in priznanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo daje podlago za zavrnitev zahteve za razglasitev izvršljivosti odločbe o starševski odgovornosti, če položaj otroka v postopku izdaje te odločbe ne bi bil skladen z bistvenimi procesnimi načeli države, s kateri se priznanje zahteva. Ker iz odločbe italijanskega sodišča, ki je predmet tega postopka, izhaja, da je svetovalni organ, ki je bil vključen v postopek, opravil razgovor s hčerjo udeležencev v tem postopku, navedena ovira za razglasitev izvršljivosti ni podana.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS0010998
ZPP člen 1, 176, 286.ZMZPP člen 12, 12/2. Evropska konvencija o obvestilih o tujem pravu.
kreditna pogodba - ugovor neizpolnjene pogodbe - pripoznava dolga - nastanek obveznosti - vrnitev kredita - prepoved samovoljnega odstopa od sodne prakse - tuje pravo - obvestilo o tujem pravu - ugotavljanje vsebine tujega prava - oblikovalna pravica - opcijska pogodba
Sodišča Republike Slovenije v pravdnem postopku obravnavajo in odločajo o sporih po pravilih slovenskega procesnega prava (lex fori), tudi če so stranke tujci in če je treba o utemeljenosti tožbenega zahtevka odločati na podlagi tujega materialnega prava.
Način, na katerega sodišče ugotovi vsebino tujega prava, je v domeni sodišča. To, da lahko zahteva obvestilo o tujem pravu, je možnost in ne obveznost.
Obveznost kreditodajalca veljavno sklenjene kreditne pogodbe je, da izroči (nakaže) kreditojemalcu ali po njegovem naročilu tretjemu znesek kredita. Obveznost vračila lahko nastane samo v tem primeru, ne pa tudi v primeru, ko banka brez naročila kreditojemalca denar nakaže tretjemu, neoporekanje bančnim izpiskom pa šteje za priznanje obveznosti. V tem primeru ima kreditojemalec ugovor neizpolnjene pogodbe.
priznanje tuje sodne odločbe - javni red - načelo kontradiktornosti - italijansko procesno pravo
Skladno s 106. italijanskega Civilnega procesnega zakonika lahko vsaka stranka pozove v pravdo tretjega, s katerim naj bi bila po njenem zatrjevanju njena zadeva na določen način povezana ("al quale ritiene commune la causa, o dal quale pretende essere garantita"). Posledica ni le ta, da tožena stranka in (z njene strani) pozvani tretji, na katerega se tožba samodejno razširi, nasproti tožeči stranki naknadno postaneta sospornika, temveč tudi ta, da med toženo stranko in tretjim nastane pravda z možnostjo nujnega medsebojnega uveljavljanja zahtevkov (nasprotnih zahtevkov). To pomeni, da priznanje tuje sodbe, ki je bila izdana v skladu s procesnimi možnostmi po italijanskem pravu, samo po sebi ne poraja nobenega učinka zoper pravni red Republike Slovenije.
mednarodna pristojnost - pristojnost slovenskega sodišča - dejanski in formalni sedež pravne osebe
Sedež pravnih oseb se v mednarodnem zasebnem pravu pojmuje širše od zgolj dobesednega pojmovanja, ki se omejuje le na kraj, ki je statutarno določen ali vpisan v pristojnem registru kot sedež pravne osebe. Dejanski sedež (kraj, kjer deluje uprava ali kraj, kjer se opravlja poglavitna dejavnost pravne osebe) ima zato lahko prednost pred formalnim (navideznim) sedežem.
Po 95. členu ZMZPP mora vložnik zahteve za priznanje tuje sodne odločbe zahtevi priložiti to odločbo ali njen overjeni prepis in priložiti potrdilo pristojnega tujega sodišča oziroma državnega organa o pravnomočnosti odločbe po pravu države, v kateri je bila izdana. Navedeno predstavlja pozitivno predpostavko, ki mora obstajati, da se tuja sodna odločba lahko prizna. Tej zahtevi pa predlagateljica ni zadostila.
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 o pristojnosti in priznanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah („Bruseljska uredba I“) člen 31, 32, 33, 33/1.
priznanje tuje sodne odločbe - zavrnitev priznanja - kriteriji - uporaba določil Uredbe ES št. 44/2001 - Bruseljska uredba I - začasni ukrepi - pojem odločbe - dejanska vez med vsebino terjanega začasnega varstva in jurisdikcijo sodišča izvora.
Odločba, katere priznanje se predlaga, je nedvomno ukrep začasne narave. Ker iz nje izrecno ne izhaja, da bi bila pristojnost za njeno izdajo utemeljena s kakšno določbo Bruseljske uredbe, je treba sklepati, da je bila izdana na podlagi pravil o pristojnosti italijanskega prava. Določba 31. člena Bruseljske uredbe to izrecno dopušča: začasne ukrepe se lahko izdaja tudi mimo določb te uredbe o pristojnosti za odločanje o glavni stvari, po pravu države izvora. Vendar pa utegne biti priznanje v primeru tako utemeljene pristojnosti (drugače kot v primeru utemeljitve pristojnosti za izdajo začasne odredbe, izpeljane Ša majori od minusĆ iz pristojnosti po Bruseljski uredbi za odločitev o glavni stvari) omejeno, kar še zlasti velja, kadar je podana identiteta zahtevkov za začasno in vsebinsko (meritorno) varstvo. Tak primer je tudi predložena zadeva, kajti v njej si ni mogoče zamisliti, da se začasni ukrep na eni strani ter tožbeni zahtevek in odločitev o njem na drugi strani ne bi skladali. Neomejeno priznanje bi v takšnih primerih lahko obšlo pravila o pristojnosti za odločanje v glavni stvari, dozdevno začasno varstvo pa privedlo k trajni ureditvi spornega razmerja. Zato je Sodišče Evropskih skupnosti (SES) v svoji praksi predvidelo določene omejitve med katerimi je v konkretnem primeru po presoji Vrhovnega sodišča odločilen kriterij, ali obstoji dejanska vez med vsebino terjanega začasnega varstva in jurisdikcijo sodišča, ki naj bi zagotovilo to varstvo.
Ukrep za odpravo interference je očitno mogoče izvršiti le na območju domnevnega vira interference, v Republiki Sloveniji. Vendar pa Vrhovno sodišče ugotavlja, da sklep, katerega priznanje se predlaga, izrecno ni omejen po trajanju niti ne vsebuje drugih omejitev kot zagotovila, da se sporno razmerje ureja le začasno; poleg tega pa ni videti, da bi bilo opravljeno tehtanje interesov obeh udeleženk za primer, da predlagateljica v morebitnem meritornem postopku zoper nasprotno udeleženko ne bi uspela. Vrhovno sodišče zato ocenjuje, da je navedena realna vez Italijanskega sodišča z izvršbo na slovenskem ozemlju prešibka, da bi sklep, katerega priznanje se predlaga, lahko prišteli k sodnim odločbam, ki se sicer priznavajo po Bruseljski uredbi.
nepogodbena odškodninska odgovornost – uporaba slovenskega prava – pravična denarna odškodnina – neutemeljeno odvzeta prostost – pripor – okrnitev svobode – zmanjšanje življenjske aktivnosti – izgubljeni dobiček
Navezna okoliščina kraja nastopa škodne posledice lahko pride v poštev (še)le, če sta izpolnjena dva pogoja - da mora biti pravo, do katerega ta okoliščina pripelje, za oškodovanca ugodnejše in da je povzročitelj kraj nastopa posledice mogel in moral predvideti. Pravo kraja, kjer je škodna posledica nastopila, tako pride v poštev zgolj in edino, če je stranka, ki je škodo povzročila, objektivno mogla in morala računati s tem, da bo morebitni spor podvržen presoji po takem pravu.
Tožnik je s tožbo zahteval zgolj povrnitev dobička, izgubljenega zaradi nemožnosti opravljanja podjetniškega dela v času trajanja pripora, v času okrevanja ter v dneh, ko je imel opravke, povezane s škodnimi posledicami. Za priznanje te vrste škode bi moral tožnik z zadostno stopnjo verjetnosti izkazati utemeljenost pričakovanja ustvaritve dobička v zatrjevani višini, ki bi ga v tem obdobju dosegel, če škodnega dogodka oziroma ravnanja tožene stranke ne bi bilo (tretji odstavek 189. člena ZOR).
priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe – pravna korist za predlog
Ves konkretni dejanski stan predložene zadeve izhaja že iz uvoda: pravna oseba s sedežem v Liechtensteinu v Republiki Sloveniji terja priznanje newyorške sodbe, ki se glasi na plačilo 3,744.855,33 USD, zoper pravno osebo s sedežem v Republiki Srbiji. Pritožnica utemeljeno uveljavlja, da je bilo predlogu za priznanje ugodeno kljub temu, da sodba, katere priznanje se je zahtevalo, s pravom RS ter z njegovimi pravnimi subjekti in objekti nima nobene stične točke. Pritožbeno sodišče v tej zvezi ugotavlja, da predlagateljica zlasti ni navedla, da bi imela nasprotna udeleženka v RS kakšno premoženje (na katerega bi lahko segla v morebitnem postopku izvršbe ali zavarovanja), kar v okoliščinah zgoraj navedenega dejanskega stanja pomeni, da interesa za priznanje navedene newyorške sodbe nima.
priznanje tuje sodne odločbe - javni red - izključna pristojnost - delno priznanje - sklep o začetku stečajnega postopka
Tuja sodna odločba, ki bi učinkovala tako, da bi nasprotni udeleženci dejansko izgubili zastavno pravico na nepremičnini v Republiki Sloveniji, ki so jo v pridobili na podlagi pravnomočne sodbe odločbe, je v nasprotju z določeno izključno pristojnostjo sodišč Republike Slovenije in se skladno s prvim odstavkom 97. člena ZMZPP ne prizna. Učinek, zaradi katerega bi zastavna pravica nasprotnih udeležencev izgubila ves svoj pomen, pa je tudi v nasprotju z javnim redom Republike Slovenije, saj bi prišlo do onemogočanja izvajanja sodne oblasti slovenskih sodišč na območju Republike Slovenije.
Določbam o izključni pristojnosti sodišč Republike Slovenije, kakor tudi slovenskemu javnemu redu, nasprotuje le učinek priznanja tuje sodne odločbe, ki bi vplival na prekinitev izvršilnega postopka, zato se priznanje zavrne le glede posledic začetka stečajnega postopka na postopek izvršbe, ki je v teku pred Okrajnim sodiščem v Kopru, ki se tako ne prekine.
zavrženje tožbe - spori z mednarodnim elementom - pristojnost slovenskega sodišča spori iz razmerij med starši in otroki - stalno prebivališče otroka - poslovna sposobnost otroka - prenehanje stalnega - prebivališča
Voljni element mora biti podan tudi za prenehanje stalnega prebivališča in zato začasna prekinitev bivanja ne povzroči izgube stalnega prebivališča. Ob ustrezni vsebinski interpretaciji instituta stalnega prebivališča je zato tudi izključeno, da bi ista oseba istočasno imela več stalnih prebivališč.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0010454
ZUKZ člen 3, 46, 50, 53. Haaška konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče člen 1, 3, 7, 8, 9, 10, 11.ZPP člen 128, 128/5, 384, 384/1, 377.
razmerja z mednarodnim elementom - odškodninski spor - uporaba tujega materialnega prava - prometna nesreča v tujini - dovoljenost revizije - revizija proti odločitvi o stroških pravdnega postopka - zavrženje revizije
Haaška konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče ne napotuje na uporabo kolizijskih norm tujega pravnega reda oziroma kot sredstvo unifikacije prava med suverenimi državami ne dopušča zavračanja.