MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS09385
ZOR člen 363, 388. ZUKZ člen 80.ZMZPP člen 88.
zastaranje - pretrganje zastaranja - subjektivna sprememba tožbe - odškodninska terjatev - škoda, nastala med služenjem vojaškega roka v JLA - tožba pred sodiščem v Bosni in Hercegovini (BIH) - sprememba tožene stranke - mednarodna litispendence - odgovornost Republike Slovenije (RS)
Za škodo, ki jo je utrpel v istem škodnem dogodku, je tožnik leta 1988, torej že pred razpadom SFRJ, vložil tožbo zoper takratno SFRJ pri sodišču v Bosni in Hercegovini. Ker se zastaranje pretrga z vložitvijo tožbe, je bilo s tem dejanjem pretrgano zastaranje odškodninske terjatve. Z osamosvojitvijo Slovenije pa se je položaj spremenil tako v materialnem kot v procesnem pogledu, vendar z vidika zastaranja to ni prineslo nobenih sprememb. Kljub spremembi dolžnika gre namreč še vedno za isto terjatev, torej za odškodninsko terjatev za škodo, ki naj bi tožniku nastala med obveznim služenjem vojaškega roka v vojski nekdanje SFRJ, kar pomeni, da sprememba subjekta obveznosti ni povzročila prenehanja prejšnje obveznosti in nastanek nove. Zato tudi pretrganje zastaranja, ki ga je povzročila vložitev tožbe pri sodišču v Bosni in Hercegovini, z osamosvojitvijo Slovenije ni izgubilo svojih učinkov.
priznanje tuje sodne odločbe - sistem omejenega preizkusa - ugovor prenehanja preživninske obveznosti - odločba o preživnini - odločba o dodelitvi otroka - uveljavljanje ugovora v izvršilnem postopku
V postopku o priznanju tuje sodne odločbe ni upošteven ugovor o njeni vsebinski nepravilnosti. Ugovor o prenehanju preživninske obveznosti zaradi nove odločbe o dodelitvi otroka se lahko uveljavlja v morebitnem izvršilnem postopku.
zahteva za varstvo zakonitosti - izvršilni postopek - predhodno vprašanje - priznanje tuje sodne odločbe - potrdilo o izvršljivosti
Ob izdaji sklepa o izvršbi je tuje sodišče poleg ostalih pogojev za izdajo takega sklepa preverilo tudi vprašanje izvršljivosti in šele nato dovolilo predlagano izvršbo. To vprašanje je presojalo po pravu svoje države, ki je tudi izdala izvršilni naslov. Gre za Zakon o izvršilnem postopku, ki je v 16. členu določal kot izvršilni naslov izvršljivo sodno odločbo. Sklep o dovolitvi izvršbe je v taki situaciji več kot potrdilo o izvršljivosti. Dovoljena izvršba poleg izpolnjevanja ostalih pogojev pomeni tudi, da je sodna odločba, ki je v konkretni zadevi izvršilni naslov, izvršljiva. Zato je materialnopravno zmotna presoja obeh sodišč, da upnik ni predložil potrdila v smislu drugega odstavka 103. člena ZMZPP.
ZMZPP člen 100. Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah člen 21, 21/1-6.
priznanje tuje sodne odločbe - javni red - rubež pokojnine
Ni v nasprotju s pravnim redom Republike Slovenije, če je hrvaško sodišče dovolilo rubež pokojnine, ki jo nasprotni udeleženec prejema od Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Republike Slovenije.
nedovoljeno izpodbijanje dejanskega stanja - pravo, ki ga je treba uporabiti - pravo posojilodajalke - vrnitev posojila - valutna klavzula - tečajna lista
Pri revizijskem očitku, da je sodišče izračun tečajnih razlik utemeljevalo zgolj na enostranskih listinah in izračunih stranke, namesto da bi si pomagalo s sodnim izvedencem finančne stroke, gre vsebinsko za nedopustno izpodbijanje pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja oziroma dokazne ocene nižjih sodišč. Ker iz vsebine pogodbe, ki sta jo ugotovili nižji sodišči, ne izhaja dogovor o izbiri prava, ki naj bi se uporabilo sta sodišči prve in druge stopnje pravilno kot odločilno uporabili pravo države, v kateri je imela sedež tožeča stranka, ki je na podlagi pogodbe toženi stranki posodila denar.
Pri izračunu tečaja je bilo treba ob upoštevanju prava države posojilodajalke uporabiti tečajno listo Banke Slovenije, ne pa Narodne banke Hrvaške.
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 člen 24, 34, 37, 66.
priznanje tuje sodne odločbe - javni red - pravnomočnost sodne odločbe - država članica EU
Ker je Uredba št. 44/2001 sama opredelila vse materialnopravne predpostavke za priznanje sodne odločbe iz države članice EU (izvzemši Dansko), se glede tega ZMZPP ne uporablja več.
Pravnomočnost sodne odločbe iz države članice se za priznanje ne zahteva.
Nasprotovanje javnemu redu je podano le, če bi bil rezultat priznanja kratkomalo nevzdržen. Zgolj preprosto nasprotovanje nacionalnim predpisom ne zadošča za to, da bi bila odločba sodišča države članice EU v nasprotju z javnim redom države postopka za priznanje. Očitek nasprotnega udeleženca je, da ni bila ponovno zaslišana priča, ki jo je sam predlagal. To pa ni takšno ravnanje, ki bi očitno nasprotovalo javnemu redu Republike Slovenije.
V izreku sodbe iz države članice EU obstaja nejasnost glede začetka teka obresti, višine zamudnih obresti in glavnice, od katerih je mogoče izračunati obresti. Ta nejasnost nasprotuje slovenski zakonodaji, ki zahteva večjo določnost. Lahko bo celo odločilna ovira pri izvršbi za plačilo obresti. Oboje pa ne nasprotuje očitno slovenskemu javnemu redu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS09131
ZPP člen 339, 339/2-14, 360, 360/1. ZUKZ člen 20, 20-2, 27, 27/1.ZOR člen 26, 609, 609/2.
standard obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje - pogodba o delu - učinki zastopanja - pravo, ki ga je treba uporabiti - neizpolnitev pogodbene obveznosti - dostop od pogodbe
Standard obrazloženosti odločb sodišča druge stopnje je nižji kot je standard obrazloženosti odločb prve stopnje. Razloga za to sta predvsem dva. Prvi je v tem, da je smisel obrazložitve v zagotovitvi pravice stranke do učinkovite pritožbe, zoper odločbe pritožbenega sodišča pa pritožba ni predvidena. Drugi razlog je smotrnost. Če pritožbeno sodišče sprejema (materialnopravne) razloge sodišča prve stopnje, potem ni nujna ponovna navedba pravnih predpisov, na katere je prvostopenjsko sodišče oprlo svoje stališče o utemeljenosti zahtevka. Podrobno obravnavanje vseh, tudi minucioznih, pravno povsem zgrešenih in očitno neutemeljenih ter nesmiselnih pritožbenih argumentov presega zahtevani standard obrazloženosti.
priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe - pojem javnega reda - načelo enakosti pred zakonom - načelo enakega varstva pravic - možnost sodelovanja v postopku - enotnost sodne prakse
Tuja sodna odločba se ne prizna, če bi bil učinek njenega priznanja v nasprotju z javnim redom Republike Slovenije. Pojem javnega reda je nedoločen pravni pojem.
Pri presoji, ali bi bil učinek priznanja tuje sodne odločbe v nasprotju z javnim redom Republike Slovenije, prihaja v poštev tako imenovani mednarodni javni red. Ta pa ne vključuje vseh prisilnih določb domačega prava, temveč le tiste imperativne pravne norme in moralna pravila, katerih kršitev bi ogrozila pravno in moralno integriteto slovenske pravne ureditve. Samo v izredno omejenem obsegu torej presoja skladnosti z mednarodnim javnim redom Republike Slovenije omogoča tudi presojo meritorne pravilnosti tuje odločbe. Po pravni teoriji se javni red Republike Slovenije nanaša tako na določbe materialnega kot procesnega prava. Tako se nanaša tudi na pravico iz 22. člena Ustave Republike Slovenije (Ustave) do enakega varstva pravic, ki pomeni procesno jamstvo, ne pa jamstva pravilne materialnopravne presoje.
Poseben izraz pravice do enakosti pred zakonom po 14. členu Ustave je 22. člen Ustave, ki vsebuje tudi pravico do enakega varstva pravic. V okviru slednje pa je relevantna enotnost sodne prakse, ki predpostavlja, da morajo sodišča v enakih zadevah enako uporabiti pravo.
Sporazum med SFRJ in ZRN o socialnem zavarovanju člen 35.
socialno zavarovanje - pravo, ki se uporabi za prehod zahtevkov nemškega nosilca socialnega zavarovanja
S prvim odstavkom 35. člena Sporazuma med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Zvezno republiko Nemčijo o socialnem zavarovanju je določeno le pravo, ki se uporabi za prehod odškodninskega zahtevka z oškodovanca na nosilca socialnega zavarovanja. Z navedeno določbo pa še ni določeno pravo, na katerem temelji sam odškodninski zahtevek. To pravo se določi glede na okoliščine primera.
POGODBENO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS08547
ZOR člen 17, 145, 146, 147, 295, 296, 550.ZPP člen 18, 18/1, 18/3, 22, 29, 47. ZPP (1977) člen 190, 191.ZIZ člen 62, 62/2. ZIP člen 55a, 55a/2.ZMZPP člen 48, 48/1, 52, 53. ZUKZ člen 46, 46/1, 49, 50.
pogodba o leasingu - odstop pogodbe - plačilo obveznosti po pogodbi - mednarodna pristojnost - sporazum o pristojnosti avstrijskega sodišča - ugovor o nepristojnosti slovenskega sodišča - izvršba na podlagi verodostojne listine - ugovor proti sklepu o izvršbi - rok za ugovor o nepristojnosti - pravica do uporabe slovenskega jezika - prevod dokaznih listin - fotokopije - sprememba tožbe - soglasje k spremembi tožbe - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Upoštevaje toženčevo prebivališče je podana pristojnost slovenskega sodišča. Ob sklicevanju na pogodbeno dogovorjeno pristojnost avstrijskega sodišča bi toženec lahko ugovarjal pristojnost slovenskega sodišča. Ker se je postopek začel kot izvršba na podlagi verodostojne listine, bi toženec navedeni ugovor lahko podal najkasneje v ugovoru zoper sklep o izvršbi. Ker tega ni storil, je molče privolil v pristojnost slovenskega sodišča, ki se zato ni moglo izreči za nepristojno. Toženčev kasnejši ugovor o nepristojnosti je bil prepozen in zato neupošteven.
ZOR člen 53, 53/2, 66, 66/1, 66/2, 103. ZDP člen 85, 86, 87, 88, 89, 90, 91, 92. ZUKZ člen 20, 20/1-1, 20/1-8, 20/1-20.
navidezna pogodba - posojilna pogodba - ničnost - nagib za sklenitev pogodbe - nedopusten nagib - pogodba, sklenjena z namenom tihotapljenja blaga v državo, v kateri je promet s tem blagom prepovedan - pravni interes za uveljavljanje ničnosti - pravo, ki ga je treba uporabiti - slovensko pravo
Če je nakup določene stvari motiviran s tihotapstvom in je druga stranka (prodajalec) za to vedela, je pogodba lahko nična, tudi če je promet s stvarjo, ki je predmet prodaje, sicer prost, je pa stvar namenjena tihotapljenju (npr. zaradi izogibanju plačila carine - v domači ali v tuji državi, pridobivanju dobička s kršitvijo prepovedi prometa, ki velja /le/ v tuji državi, ipd.). Kdaj bo zaradi nedovoljenega nagiba pogodba nična, je odvisno od različnih okoliščin. Predvsem velja, da nedopustnega nagiba ni mogoče enačiti (oziroma omejevati) s protipravnostjo. Nedopustni so tudi tisti nagibi, ki sicer niso v nasprotju s (z zapisanimi) pravnimi določbami, se pa upirajo moralnim pojmom družbe. Zato ni izključeno, da je tihotapstvo nemoralno, čeprav temelji le na kršitvah tujega pravnega reda.
Uredba sveta Evropske skupnosti št. 44/2001 člen 33, 33-2, 34, 34-1, 34-2, 76, 76-2.
priznanje tuje sodne odločbe - avstrijska zamudna sodba - neposredna uporaba prava Evropske unije v slovenskem pravu - javni red - vročanje sodnih pisanj v prevodu - odklonitev sprejema sodnega pisanja - načelo kontradiktornosti
Glede na to, da Uredba sveta (ES), št. 44/2001 z dne 22.12.2000 o priznanju in izvršitvi tujih sodnih odločb v civilnih in gospodarskih (trgovinskih) zadevah velja od 1.3.2002 in da gre v obravnavanem primeru za razmerja, ki učinkujejo tudi po vstopu Republike Slovenije v Evropsko Unijo, deloma pa tudi za procesna pravila, je treba v skladu s členom 76, točko 2 neposredno uporabiti njena določila.
Standard "očitno nasprotje" je stopnjevan pojem, ki pomeni, da se sodba ne prizna že samo zato, ker bi bilo priznanje v nasprotju z javnim redom. Nasprotje mora biti očitno, torej že na prvi pogled vidno.
ZMZPP člen 111. Uredba Sveta Evropske skupnosti št. 44/2001 člen 33, 34, 34-2, 76, 76-2. Pogodba med Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo in Republiko Avstrijo o vzajemnem pravnem prometu člen 7, 8, 14, 14/1, 14/2. Sodni red člen 92. ZPPčlen 339, 339/2-14.
delibacijski postopek - priznanje tuje sodne odločbe - avstrijska zamudna sodba - neposredna uporaba prava Evropske unije v slovenskem pravu - dvostranska mednarodna pogodba - vročanje sodnih pisanj v prevodu - odklonitev sprejema sodnega pisanja - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti sodbe
Z Uredbo je sicer praviloma olajšan postopek pri zagotavljanju sodnega varstva in izvršitvi tujih sodnih odločb (primerjaj z določili njenega člena 33), vendar so tudi v njej določeni primeri, ko se sodba ne prizna. Ker predlagatelj terja priznanje zamudne sodbe tujega sodišča, ki po ugotovitvah iz izpodbijanega sklepa nasprotnemu udeležencu ni bila vročena, in ker nasprotni udeleženec trdi, da ni imel možnosti sodelovati v postopku, v katerem je bila tuja sodna odločba izdana, so v obravnavanem primeru odločilnega pomena dejstva, ki omogočajo preizkus v smeri (ne)obstoja ovire za priznanje tuje sodbe iz člena 34, točka 2, Uredbe. Po tem določilu Uredbe se namreč sodba ne prizna, če je bila izdana v odsotnosti, če tožencu ni bila vročena listina o začetku postopka ali enakovredna listina pravočasno in na tak način, da bi ta lahko pripravil obrambo, razen če toženec ni začel postopka za izpodbijanje sodbe, čeprav je imel to možnost.
Konvencija združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (Ur. l. SFRJ, MP, št. 10/84) se po določbi njenega prvega člena uporablja za pogodbe o prodaji blaga. Tožeča stranka ni trdila, da je s toženo stranko sklenila prodajno pogodbo. Uporaba navedene konvencije zato ne pride v poštev.
Uredba sveta Evropske skupnosti št. 44/2001 člen 22, 22-1, 33, 33-2, 34, 34-2, 35, 35-3, 36, 76, 76-2.ZMZPP člen 94, 95, 96, 97, 98,108, 109, 110, 111.
priznanje tuje sodne odločbe - zastopanje po pooblaščencu - pristojnost slovenskega sodišča - neposredna uporaba prava Evropske unije v slovenskem pravu - udeležba stranke v postopku - nemška sodba
Po 1.5.2004 je Republika Slovenija postala članica Evropske unije in jo veže Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z 22. decembra 2000 o priznanju in izvršitvi tujih sodnih odločb v civilnih in gospodarskih (trgovinskih) zadevah, ki je bila dopolnjena z uredbo št. 1496/2002 z 21. avgusta 2002 in Aktom, ki se nanaša na pristop novih članic.
Glede na to, da Uredba velja od 1.3.2002 (člen 76) in da gre v obravnavanem primeru za razmerja, ki učinkujejo tudi po vstopu Republike Slovenije v Evropsko unijo, deloma pa tudi za procesna pravila, je treba v pritožbenem postopku v skladu s členom 76, točko 2 neposredno uporabiti njena določila. Uredba temelji na medsebojnem zaupanju v zagotavljanje sodnega varstva znotraj skupnosti, kar opravičuje samodejno priznavanje sodb, izdanih v državi članici, ne da bi bil zato potreben kakršenkoli postopek, razen v spornih zadevah (točka 16 uvodnih določil). Zato se po členu 33 Uredbe sodba, izdana v državi člani, v drugi državi članici prizna, ne da bi bil v ta namen potreben kakršenkoli postopek. Toda predlagatelj je še pred uveljavitvijo Uredbe na območju Republike Slovenije vložil zahtevo za priznanje nemške sodbe, kar je mogoče tudi po členu 33, točki 2 in nekateri to celo priporočajo, ker bi se neposredna zahteva za izvršitev tuje sodne odločbe lahko zavlekla.
ZMZPP člen 64, 98, 98/1-2, 111. ZPP (1977) člen 56.
priznanje tuje sodne odločbe - krajevna pristojnost - pristojnost za spore o nepremičninah - pristojnost tujega sodišča - premoženje toženca v državi izdaje odločbe - javni red - vložitev ustavne pritožbe
"Premoženje" iz 2. točke prvega odstavka 98. člena ZMZPP se ne nanaša na nepremičnine, saj je za spore o njih izključna pristojnost sodišča, na območju katerega leži nepremičnina.
ZMZPP člen 71, 71/2, 89, 97, 111.ZPP člen 365, 365-3, 414.ZNP člen 37. Uredba Sveta Evropske skupnosti št. 44/2001 člen 1, 1-2a.
priznanje tuje sodne odločbe - ovire za priznanje tuje sodne odločbe - izključna pristojnost slovenskega sodišča - spori za izpodbijanje očetovstva - navajanje novih dejstev in dokazov v postopku iz razmerij med starši in otroki
Ovira za priznanje tuje sodne odločbe, ki jo je v danem primeru upoštevalo sodišče prve stopnje, bi odpadla, če bi se izkazalo, da ima mld. nasprotna udeleženka stalno ali začasno prebivališče v ZR Nemčiji in/ali da je (tudi) nemška državljanka, kot to zatrjuje predlagatelj v pritožbi in na kar kažejo z njegove strani predložena dokazila.
ZMZPP člen 106, 106/1-7. Haaška konvencija o civilnem postopku člen 6.
priznanje in izvršitev tuje arbitražne odločbe - avstrijska arbitražna odločba - vročitev tožbe - neposredno vročanje pisanj
Nasprotna stranka do odločanja v ugovornem postopku ni uveljavljala, da tožbe in vabila na obravnavo ni prejela v slovenskem jeziku. Senatu okrožnega sodišča se zato s tem vprašanjem ni bilo treba ukvarjati.