ZMZPP člen 101, 101/1. Uredba Evropskega sveta št. 44/2001 člen 76. Pogodba med Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo in Republiko Avstrijo o vzajemnem pravnem prometu.
priznanje tuje sodne odločbe - avstrijska sodba - vzajemnost - neposredna uporaba prava Evropske unije v slovenskem pravu
Republika Slovenije je s 1.5.2004 postala polnopravna članica Evropske unije (naprej EU). Sprejela je pravni red EU, torej tudi Uredbo Evropskega sveta št. 44/2001 z dne 22.12.2000 o pristojnosti ter priznanju in izvršljivosti sodb v civilnih in gospodarskih zadevah. Ta uredba je pričela veljati 1.3.2002 in je po določbi 76. člena v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah EU v skladu s Pogodbo o ustanovitvi evropskih skupnosti, vendar z omejitvijo iz 66. člena.
priznanje tuje sodne odločbe - spor o premoženjskih razmerjih med zakoncema - skupno premoženje zakoncev - nepremičnina v RS - izključna pristojnost sodišča RS - negativna predpostavka
Nosilni razlog za ugoditev ugovoru nasprotnega udeleženca proti priznanju tujih sodnih odločb glede nepremičnine v Ljubljani je bil razlog iz prvega odstavka 97. člena, po katerem se tuja sodna odločba ne prizna, če je za zadevo, za katero gre, izključno pristojno sodišče ali drug organ Republike Slovenije. Tudi samo pristojnost v zadevah z mednarodnim elementom ureja ZMZPP. V prvem odstavku 64. člena določa, da je sodišče Republike Slovenije izključno pristojno v sporih o stvarnih pravicah na nepremičnini, če je nepremičnina na ozemlju Republike Slovenije. Navedena določba velja tudi za spore (razvezanih) zakoncev o skupnem nepremičnem premoženju, saj 67. člen ZMZPP ne pomeni izbirne pristojnosti za spore o nepremičninah.
ZMZPP člen 96, 97, 98, 99, 100, 101. Uredba evropskega sveta št. 44/2001 člen 34.
priznanje tuje sodne odločbe - avstrijska sodba - zastopanje po pooblaščencu - udeležba stranke v postopku - neposredna uporaba prava Evropske unije v slovenskem pravu
V postopku priznanja tujih sodnih odločb v Republiki Sloveniji sodišče preizkusi, ali so bile v postopku izdaje tuje odločbe izpolnjene predpostavke iz določb 96. do 101. člena ZMZPP. V okviru preizkušanja pravilnosti postopka, v katerem je bila tuja sodna odločba izdana, gre predvsem za uporabo 96. člena citiranega zakona, torej za ugotavljanje morebitnih nepravilnosti v postopku, zaradi katerih stranka, ki nasprotuje priznanju tuje sodne odločbe, ni mogla sodelovati v postopku.
ZMZPP člen 95. Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civlnih in kazenskih zadevah člen 21, 21/1, 22, 22/2.
priznanje tuje sodne odločbe - hrvaška sodba - formalne predpostavke za priznanje - potrdilo o udeležbi stranke v postopku
Iz sodbe hrvaškega sodišča izhaja, da sta tudi v novem postopku pred istom prvostopenjskim sodiščem nasprotna udeleženca nasprotovala tožbenemu zahtevku v svojih ugovorih, torej sta v postopku sodelovala. Vprašanje, ali sta bila pravilno in pravočasno vabljena ma glavno obravnavo, in ali je bila sodba vročena, glede na povedano, sploh ni pomembno in tudi ustreznih potrdil ni potrebno priložiti (3. točka prvega odstavka 21. člena in 2. točka drugega odstavka 22.
člena Pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah).
Ker stranki spora ne izpolnjujeta pogojev, ki gre za pristojnost slovenskega sodišča določa zakon o ureditvi kolizije zakonov s predpisi drugih držav v določenih razmerjih (toženec ni državljan RS, tožena stranka kot tuja pravna oseba nima sedeža v RS) ni podana pristojnost slovenskega sodišča za sojenje v tej zadevi.
Obstoj vzajemnosti glede priznanja tuje sodne odločbe se domneva do dokaza o nasprotnem. To pomeni, da je pogoj za ugotavljanje vzajemnosti predvsem sploh trditev (katere izmed strank), da vzajemnost ne obstaja, nadalje pa, da leži breme dokazovanja neobstoja vzajemnosti na stranki, ki trdi, da ne obstoji vzajemnost.
Za priznanje tuje sodne odločbe zadošča dejanska vzajemnost, ki se ugotavlja po stanju ob odločanju o predlogu za priznanje. Zato ne bi zadoščala za zavrnitev predloga na primer ugotovitev, da med Republiko Avstrijo in Republiko Slovenijo ni bila v času od 17.4.2003 sklenjena nobena bilateralna pogodba o priznanju v premoženjskih sporih izdanih sodb, temveč bi bilo potrebno ugotoviti, da sodišča države izvora niso pripravljena priznavati naših odločb.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS07736
ZPP člen 343, 343/1, 343/3, 351, 351/1.ZNP člen 37.ZIZ člen 24.ZMZPP člen 32, 111.ZOR člen 204. Zakon o dedovanju Republike Hrvaške člen 135.
pravni interes - priznanje tuje sodne odločbe - odškodninski spor - pritožba - hrvaška sodna odločba - odškodnina za negmotno škodo - prehod odškodninske terjatve - smrt oškodovanca
Terjatev za povrnitev nepremoženjske je podeljiva, če je o njej pravnomočno razsojeno do oškodovančeve smrti.
Predlagatelj v postopku za prznane tuje sodne odločbe nima pravnega interesa za vložitev pritožbe, ker v izvršilnem postopku ne bo mogel izkazati, da je takšna terjatev prešla nanj.
ZMZPP člen 96, 96/1, 96/2, 100, 108, 109, 109/1, 109/2, 109/3, 109/4, 109/5.URS člen 14, 22, 23. Pogodba med Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo in Republiko Avstrijo o vzajemnem pravnem prometu člen 4.
priznanje tuje sodne odločbe - javni red - možnost sodelovanja v postopku - avstrijska zamudna sodba - obvezno zastopanje po odvetniku - brezplačna pravna pomoč - dvostranska mednarodna pogodba
V avstrijskem civilnem procesnem pravu predpisano obvezno zastopanje pri odvetniku ni v nasprotju s slovenskim javnim redom, zato ta okoliščina ne predstavlja ovire za priznanje avstrijske sodne odločbe.
Ni vzajemnosti pri priznavanju sodnih odločb avstrijskih sodišč, razen v primerih, ko je vzajemnost z meddržavnim sporazumom izrecno dogovorjena. Nobeden izmed sporazumov z Republiko Avstrijo ne obravnava sporov za plačilo odvetniškega honorarja. Tako tudi ne sporazum med FLRJ in Republiko Avstrijo o vzajemnem priznanju in izvršitvi arbitražnih odločb in poravnav, sklenjenih pred arbitražami, v trgovinskih zadevah, z dne 18.3.1960. Ta sporazum se nanaša samo na arbitražne odločbe, ne pa na odločbe sodišč.
priznanje tuje sodne odločbe - sistem omejenega preiskusa tuje odločbe
Trditev nasprotnega udeleženca, da izvršitev tuje sodbe ne bo mogoča, ker predmeta sodbe ne proizvaja več, ni pravno odločilna. Ne gre za izvršitev tuje sodne odločbe, ampak samo za njeno priznanje, za katero velja sistem omejenega preizkusa v smislu določb 94. do 107. člena ZMZPP. Ta preizkus je pokazal, da niso podane ovire za priznanje sodne odločbe.
priznanje tuje sodne odločbe - potrdilo o pravnomočnosti sodbe
Po 95. členu ZMZPP je mogoče priznati tujo sodno odločbo ali njen overjen prepis, če je priloženo potrdilo o pravnomočnosti te odločbe po pravu države, v kateri je bila izdana. Na to je bil predlagatelj opozorjen že v sklepu Vrhovnega sodišča z dne 13. 12. 2001, izrecno pa ga je na to opozorilo še sodišče prve stopnje. Po tem je sicer res predložil ustrezno dokumentacijo v zvezi s sodbo na podlagi pripoznave, ni pa predložil potrdila o pravnomočnosti sklepa Občinskega sodišča v Novem Pazarju pod opr. št. I. br. 2323/91 z dne 11. 9. 1991, ki je bil že prej predložen v originalu, toda prevod odločbe ne vsebuje zaznamka o pravnomočnosti, zato je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da predlagatelj tega potrdila ni predložil.
priznanje tuje sodne odločbe - sodba sodišča ZRJ - preživnina - določitev preživnine v odstotku od plače - javni red
Same višine preživnine v postopku za priznanje tuje sodbe ni mogoče preizkušati ker ZMZPP uzakonja sistem omejenega preizkusa, po katerem se ugotavlja le, ali so bile pri izdaji obravnavane sodbe izpolnjene z zakonom določene predpostavke, vsebinsko pa le glede vprašanja, ali sodba nasprotuje pravnemu redu Republike Slovenije.
priznanje tuje sodne odločbe - hrvaška sodna odločba - opredelitev pravdne stranke - navedba organizacijske oblike pravdne osebe - izključna krajevna pristojnost slovenskega sodišča
Stranka zaradi nenavedbe organizacijske oblike ni izgubila svoje istovetnosti.
Nasprotna stranka ni izpodbijala (dejanske) ugotovitve, da je šlo za spor iz pogodbenega razmerja. Zato je pravilen (pravni) zaključek, da je za spor izključno pristojno sodišče (Republike Slovenije) po kraju izpolnitve pogodbene obveznosti.
ZOR člen 26, 28, 69, 70, 454.ZMZPP člen 20, 27. Zakon o obveznim odnosima.
sklenitev pogodbe - pogodba o pristopu k dolgu - način izjave volje - dogovorjena oblika - uporaba hrvaškega prava
Vprašanje, kakšno voljo in na kakšen način je izrazil udeleženec v pravnem prometu, je dejansko vprašanje. Vprašanje pravilne uporabe materialnega prava pa je, ali je sodišče ravnalo v skladu z zakonom, ko je sploh ugotavljalo, na kakšen način je bila volja izražena. Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja pa mora sodišče napraviti še konkluzijo in odločiti, kako to dejansko stanje vpliva na utemeljenost zahtevka. Konkluzija pomeni uporabo materialnega prava.
ZPP člen 339, 339/2-8.ZMZPP člen 95, 95/1, 111. Codice di procedura civile člen 282, 324.
priznanje tuje sodne odločbe - italijanska sodna odločba - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - vročitev sodne odločbe - opustitev vročitve - možnost sodelovanja v postopku - potrdilo o pravnomočnosti po italijanskem pravu - pravnomočnost - izvršljivost - začasna izvršljivost
Nasprotnemu udeležencu hkrati s sklepom o priznanju tuje sodne odločbe ni bila vročena overjena fotokopija te odločbe, kar ne izhaja samo iz njegovih pritožbenih trditev (enako je zatrjeval že v ugovoru), ampak tudi iz povratnice v spisu. Zato je v pritožbi (in že prej v ugovoru) lahko le ugibal, s kakšnimi potrdili je tuja sodna odločba opremljena in kakšna je njihova vsebina. S takšnim ravnanjem mu je bila znatno zožena možnost obravnavanja pred sodiščem, predvsem pa polna utemeljitev ugovora.
V tej zadevi je treba vprašanje pravnomočnosti presojati po italijanskem pravu.
Razlike med pravnomočnostjo in izvršljivostjo po italijanskem pravu pa so znatno večje kot po slovenskem pravu. Mnoge zakonske določbe italijanskega civilnega procesa omogočajo izvršljivost (na primer nespornih delov obveznosti) že med postopkom na prvi stopnji, poleg tega pa je drugače urejena izvršljivost ob sami izdaji sodne odločbe prve stopnje. Po 282. členu Codice di procedura civile sodišče že v sami sodbi podeli začasno izvršljivost, torej že pred vročitvijo sodbe strankam in seveda tudi pred eventuelno vložitvijo pritožbe. Prav na ta člen pa se sklicuje italijansko sodišče v sodbi na 9. in 10. strani, ko izreka sodbo za začasno izvršljivo med strankama. Na možnost začasne izvršljivosti je nasprotni udeleženec opozarjal že v ugovoru, vendar sodišče na to ni odgovorilo. Predvsem pa sodišče zapisa žiga na zadnji strani sodbe ni presojalo po 324. členu italijanskega zakonika o formalni pravnomočnosti.
priznanje tuje sodne odločbe - pravnomočnost tuje sodne odločbe - izvršljivost - potrdilo o pravnomočnosti sodne odločbe po avstrijskem pravu
Ker naš pravni red v 95. členu ZMZPP za priznanje tuje sodne odločbe zahteva potrdilo o pravnomočnosti, avstrijski pravni red pa predložitev takega potrdila omogoča, je bila odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za priznanje materialnopravno pravilna. Predlagateljica kljub večkratnemu pozivu sodišča zahtevanega potrdila ni predložila in zato ni izpolnila zahtevanega pogoja za priznanje tuje sodne odločbe.
Pri presoji, ali bi bil učinek priznanja tuje sodne odločbe v nasprotju z javnim redom Republike Slovenije, prihaja v poštev tim. mednarodni javni red. Ta pa ne vključuje vseh prisilnih določb domačega prava, ampak le tiste imperativne pravne norme in moralna pravila, katerih kršitev bi ogrožila pravno in moralno integriteto slovenske pravne ureditve. S preširoko razlago pojma javni red bi se namreč lahko izjalovilo bistvo instituta priznavanja tujih sodnih odločb, ki je v tem, naj stranke ne bodo postavljene pred zahtevo, da bodo morale v sporih z mednarodnim elementom večkrat dokazovati utemeljenost svojih zahtevkov.
ZNP člen 4, 37.ZPP člen 339, 339/2-8.ZMZPP člen 111.
priznanje tuje sodne odločbe - pravica do enakega varstva pravic - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - možnost obravnavanja pred sodiščem - vročitev predloga za priznanje tuje sodne odločbe
V skladu s pravico do izjave v postopku bi moralo sodišče predlagatelju postopka vročiti odgovor nasprotnega udeleženca, v katerem je zatrjeval, da mu v postopku pred tujim sodiščem ni bila dana možnost sodelovanja.
Namen priznanja tuje sodne odločbe je v njenem učinkovanju na teritoriju RS. Uporaba tuje sodne odločbe zgolj v dokazne namene v drugem postopku ne more služiti kot podlaga za postopek priznanja.