ZNP člen 4, 37.ZPP člen 339, 339/2-8, 354, 354/1.ZMZPP člen 96 - 101.
priznanje tuje sodne odločbe - pravica do enakega varstva pravic - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - načelo kontradiktornosti - možnost sodelovanja pred sodiščem - vročitev ugovora zoper sklep o priznanju tuje sodne odločbo šele s sklepom
Kontradiktornost v postopku mora biti zagotovljena tudi v postopku ugovora proti odločitvi o priznanju tuje sodne odločbe (4. člen ZNP, 8 točka drugega odstavka 339. člena ZPP, prvi odstavek 354. člena ZPP, 96. do 101. člen ZMZPP).
ZMZPP člen 96, 96/1, 96/2. ZPP (1977) člen 141, 183. Sodni red člen 92, 92/1, 92/2.URS člen 22, 62. Pogodba med FLRJ in R Avstrijo o vzajemnem pravnem prometu člen 7, 8, 11, 14.
priznanje tuje sodne odločbe - možnost sodelovanja v postopku - prevod tuje sodne odločbe - avstrijska zamudna sodba - napake v postopku na podlagi zaprosila
Dejstvo, da naše sodišče kot zaprošeno sodišče nasprotnega udeležnca ni pravilno vabilo za sprejem sodnih pisanj (tožbe in poziva k odgovoru nanjo), ko pa mu je osebno vročilo pisanja, ga ni poučilo, da sme odkloniti sprejem, ker pisanja niso v slovenskem jeziku ali prevodu, pomeni takšno nepravilnost v postopku, da mora sodišče zavrniti priznanje tuje zamudne sodbe. Pravilnost vročitve sodnega pisanja avstrijskega sodišča se presoja po naših predpisih. Naše sodišče vzame v postopek prošnjo avstrijskega sodišča, čeprav pisanje ni v slovenskem jeziku ali mu ni priložen prevod.
G. F. v pritožbi ne nastopa kot udeleženka, proti kateri je bil postopek pravnomočno ustavljen s sklepom, opr. št. Rp 24/2000-10 z dne 17.10.2001, temveč kot udeleženka, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet. G. F. ima kot žena pokojnega A. F. in zakonita dedinja po določilu prvega odstavka 19. člena ZNP status udeleženke. Zato ji mora sodišče prve stopnje omogočiti, da se vključi v postopek, da v njem sodeluje in brani svoje interese. Po določilu prvega odstavka 20. člena ZNP lahko udeleženka ves čas postopka na naroku ali s pisno vlogo prijavi udeležbo, kar je G. F. storila s pritožbo z dne 26.11.2001, ki jo je sodišče prve stopnje nepravilno zavrglo.
pogodba o leasingu - izpolnitev pogodbene obveznosti - solidarna odgovornost več jemalcev leasinga - pristojnost slovenskega sodišča - uporaba avstrijskega prava
V 21. členu pogodbe dogovorjena solidarna odgovornost vseh jemalcev leasinga ni v nasprotju z 891. členom Avstrijskega občega državljanskega zakonika - ABGB, ki za primer solidarne odgovornosti določa odgovornost vsakega posameznika za celotno obveznost. Nižji sodišči sta zato pravilno presodili, da lahko na podlagi sklenjene pogodbe tožeča stranka terja izpolnitev celotne obveznosti od toženca.
priznanje tuje sodne odločbe - nemška sodna odločba - delitev skupnega premoženja - pojem javnega reda
Vprašanje delitve konkretnega skupnega premoženja ne more biti stvar javnega reda Republike Slovenije. Odločitev nemškega sodišča ne nasprotuje temeljnim ustavnim načelom Republike Slovenije ali njenim prisilnim predpisom. Sodna praksa, ki se oblikuje o posameznih vprašanjih izven pravkar navedenih okvirov, ni del javnega reda v smislu 100. člena ZMZPP.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VS06894
ZD člen 141, 141/2.ZPP člen 339. ZUKZ člen 46.
mednarodna pristojnost - pristojnost slovenskega sodišča - dedovanje - izročitev dela zapuščine
Pristojnost v sporih z mednarodnim elementom ureja Zakon o ureditvi kolizije zakonov s predpisi drugih držav v določenih razmerjih, (ZUKZ, katerega določbe se morajo uporabiti glede na čas nastanka in reševanja spora pravdnih strank). Navedeni zakon ureja pristojnost sodišča v 46. in naslednjih členih. Ta zakon ureja pristojnost podobno kot primerljivi pravni redi po načelu teritorialnosti oblasti, po katerem so jurisdikciji države podvržene vse osebe in stvari, ki so na njenem ozemlju.
Kar zadeva obliko obveznosti toženke do tožnice, je potrebno upoštevati, da se spor nanaša na izročitev polovice zapuščine (dediščine) in ne na plačilo kakšnih drugih terjatev. Tožničin zahtevek je dednopravne narave, kot dedinji ji gre pravica do polovičnega deleža na zapuščini.
ZMZPP člen 58, 64, 64/1, 67, 97, 97/1, 97/2. ZUKZ člen 60, 60/1.
priznanje tuje sodne odločbe - stvarna pravica na nepremičnini - premoženjska razmerja med zakoncema - izključna pristojnost - forum rei sitae - forum patrimonii
Tuje sodišče ni pristojno odločati o stvarni pravici na nepremičnini, ki je v naši državi, čeprav je ta del skupnega premoženja zakoncev, o katerem se odloča pred tujim sodiščem. Zato tuje sodbe glede takšne nepremičnine ni mogoče priznati.
priznanje tuje sodne odločbe - možnost sodelovanja v postopku - prevod tuje sodne odločbe - vročitev sodne odločbe
Za odločitev so bile pomembne ugotovitve, ki so temeljile na dejstvih, navedenih do odločanja v ugovornem postopku. Ker s takimi dejstvi ni bil ovržen ugovor nasprotne udeleženke, da ni mogla sodelovati v postopku, v katerem je bila izdana tuja sodna odločba, je sodišče prve stopnje v skladu z določilom 96. člena ZMZPP utemeljeno zavrnilo predlog.
Pogodba o vzajemnem pravnem prometu med FLRJ in Republiko Avstrijo člen 14, 14/1, 14/2.URS člen 22.ZMZPP člen 96.
možnost sodelovanja v postopku - priznanje tujih sodnih odločb - vročitev sodnih pisanj - prevodi sodnih pisanj - dvostranska pogodba z Avstrijo
Če v postopku za priznanje zamudne sodbe avstrijskega sodišča ni bilo niti zatrjevano niti izkazano, da je bilo tožencu vročeno sodno pisanje s priloženimi listinami prevedeno v slovenski jezik, ni izpolnjena zahteva iz dvostranske mednarodne pogodbe in tui ne po ZMZPP, da mora imeti toženec možnost sodelovati v postopku pred avstrijskim sodiščem.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS06474
ZOR člen 154, 154/2, 173, 177, 177/2, 376, 376/1. ZUKZ člen 80.
zastaranje - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - objektivna odgovornost države - pasivna legitimacija - pretrganje zastaranja - nova škoda - služenje vojaškega roka v JLA - pričetek teka zastaranja - odškodninska odgovornost države RS - subjektivni rok - mednarodna litispendenca - nočna hoja kolone vojakov po cesti - enotna odškodnina
Republika Slovenija je pasivno legitimirana v pravdi zaradi povrnitve škode, nastale tožniku med obveznim služenjem vojaškega roka leta 1985 v takratni JLA, in sicer na podlagi dodatne dejanske in pravne podlage v primerjavi s tisto, ki je veljala za nekdanjo skupno državo. Nova podlaga temelji na dejstvu osamosvojitve in takrat sprejetih osamosvojitvenih aktih. Pred osamosvojitvijo zastaranje proti njej ni moglo začeti teči in zato tudi ni moglo priti do pretrganja zastaranja. Ker pa je od njene osamosvojitve do vložitve tožbe preteklo več kot tri leta, je tožbeni zahtevek v pretežnem delu (razen glede nove škode) že zastaral.
Nočna hoja kolone vojakov po desni strani ceste je nevarna dejavnost, saj ugotovljene konkretne okoliščine tudi po splošnem pojmovanju in življenjskih izkušnjah predstavljajo večjo nevarnost nastanka škode od npr. nočne hoje posameznika po desni strani ceste.
priznanje tuje sodne odločbe - sklep o valorizaciji preživnine - potrdilo o izvršljivosti - delno priznanje - dovolitev in oprava izvršbe - izključna pristojnost
Ugovor po četrtem odstavku 109. člena ZMZPP je remonstrativno pravno sredstvo, ker o njem odloča sodišče, ki je odločbo izdalo.
Ker se revalorizacija preživnine po pravnem redu ZRJ opravi v izvršilnem postopku, je lahko sklep predmet priznanja.
Za priznanje tuje sodne odločbe potrdilo o izvršljivosti zadošča le skupaj s pravnomočno sodno odločbo o preživljanju.
Po prvem odstavku 97. člena ZMZPP se tuja sodna odločba ne prizna, če je za zadevo, za katero gre, izključno pristojno sodišče ali drug organ Republike Slovenije. Po prvem odstavku 63. člena tega zakona to velja za dovolitev in opravo izvršbe.
priznanje tujih odločb - možnost sodelovanja v sodnem postopku - vročitev sodnih pisanj
Glede na določbo drugega odstavka 96. člena ZMZPP, da se ne šteje, da prizadeta stranka ni mogla sodelovati v postopku, če se je na kakršenkoli način spustila v obravnavanje glavne stvari na prvi stopnji, je mogoče pritrditi pritožbi, da je dovoljena in pravno korektna lahko tudi drugačna osebna vročitev (npr. s priporočeno poštno pošiljko), vendar pa mora biti po mnenju vrhovnega sodišča v takem primeru brez dvoma izkazano in dokazano, kakšna pošilja je bila prizadeti stranki vročena, predvsem pa, kaj je ta pošiljka vsebovala.
ZPP člen 337, 338, 338/1-2, 340.ZNP člen 37.ZMZPP člen 95, 111.
priznanje tuje sodne odločbe - statusni spor - potrdilo o pravnomočnosti tuje sodne odločbe - predložitev novih dokazov v pritožbenem postopku
Glede na pravno naravo postopka za priznanje tuje sodbe v statusnih zadevah, ko gre za poseben primer nepravdnega postopka, uporaba stroge določbe 337. člena ZPP ni utemeljena. V obravnavanem primeru ne gre za spor med dvema strankama, kar je značilnost pravdnega postopka (1. člen ZPP), temveč gre zgolj za priznanje tuje sodbe, na podlagi česar bo tožnica mogla urejati svoja družinskopravna statusna razmerja v Republiki Sloveniji. V takem postopku, ko je mogoče predlog iz utemeljenih razlogov ponoviti, prekluzija glede pritožbenih novot ni smiselna.
ZUKZ člen 97, 98, 99, 100, 101, 101/1, 101/2, 101/3, 101/4, 105/5.ZMZPP člen 108, 108/4. ZPP (1977) člen 12.
zahteva za varstvo zakonitosti - sodna pristojnost - delibacijski postopek - postopek priznanja tuje arbitražne odločbe - vrsta sodnega postopka
Če o priznanju tuje arbitražne odločbe ni bil izdan poseben sklep v t. im. delibacijskem postopku, ki učinkuje erga omnes, lahko o priznanju odloča kot o predhodnem vprašanju vsako sodišče - ne le pravdno, vendar z učinkom le za ta postopek.
priznanje tuje arbitražne odločbe - obvestilo o arbitražnem postopku - vročitev tožbe - možnost uveljavljanja pravic v postopku
Obvestilo o imenovanju arbitra je samo eden od pogojev, ki morajo biti za priznanje tuje arbitražne odločbe izpolnjeni po določbi 7. točke 1. odstavka 106. člena ZMZPP. V isti točki navedene zakonske določbe je namreč predpisano, da se zavrne priznanje in izvršitev tuje arbitražne odločbe tudi, če nasprotna stranka ni bila pravilno obveščena o arbitražnem postopku ter da ji niti s kakšnim drugim ravnanjem ni bilo onemogočeno uveljavljanje pravic v postopku.
Vročitev tožbe nasprotni stranki je edini način, na katerega se jo seznani s tem, zakaj in o čem teče pred arbitražo postopek proti njej.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS06284
ZMZPP člen 94, 96, 96/1, 96/2, 100, 111.ZPP člen 175. Sodni red člen 92.ZNP člen 37.URS člen 11, 22, 62.
priznanje tuje sodne odločbe - javni red RS - sporazum med RS in Avstrijo - pravica do uporabe svojega jezika - vročanje sodnih pisanj v prevodu - sodni red
Naravo javnega reda v državi imajo nedvomno tiste njene sestavine, ki jo označujejo kot subjekt; med drugim njeni državni organi in jezik, v katerem ti poslujejo.
Po določbi 92. člena Sodnega reda sodišče stranko, ki pride na sodišče zaradi osebne vročitve tujega sodnega akta brez prevoda, mora opozoriti, da ima pravico odkloniti sprejem. Ker se dejstvo, da je bila stranka opozorjena na pravico odkloniti sprejem, ne domneva, mora po presoji vrhovnega sodišča tisto sodišče, ki opravi osebno vročitev tujega sodnega akta, to opozorilo stranki vnesti tudi v zapisnik, ki ga sestavi ob vročitvi.
priznanje tujih sodnih odločb - vzajemnost - dvostranska pogodba z Avstrijo - zamudna sodba avstrijskega sodišča
Razen v primerih, ko je vzajemnost z meddržavnim sporazumom izrecno dogovorjena, predpostavka vzajemnosti za priznanje odločb avstrijskih sodišč ni izpolnjena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VS06152
Konvencija o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok člen 16, 19.ZPP člen 367, 371, 400.ZIZ člen 10.
ugrabitev otroka - uporaba mednarodne konvencije - sklep o vrnitvi otroka - začasna odredba - dovoljenost revizije - revizija zoper pravnomočno odločbo, izdano v postopku izvršbe - zavrženje revizije
Uporaba o Konvencije civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok vzpostavlja stanje, ki je bilo porušeno s tem, ko je oče otroka odpeljal iz kraja stalnega prebivališča, kjer je bil v oskrbi matere, v drugo državo. Odločitev po Konvenciji ni meritorna odločitev o razmerju med starši in otroki. Gre za začasno ureditev, ki naj le zavaruje nemoteno izvedbo postopka, v katerem bo odločeno tudi o pravicah in obveznostih staršev do otroka. Sklep o vrnitvi otroka je po vsebini najbližji začasni odredbi.
V 10. členu ZIZ je določeno, da revizija zoper pravnomočno odločbo na drugi stopnji ni dovoljena.