ZMZPP člen 96. Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah člen 4, 10, 11, 20, 21.
priznanje tuje sodne odločbe - pravica do pristopa k sodišču - vročanje sodnih pisanj
Predlagajoča stranka ni dokazala vročanja po poti, ki je bila v bilateralni pogodbi dogovorjena med državama. Poleg tega ni dokazala, da bi sodišče toženki vročilo tožbo ali vabilo na narok na naslov njenega stalnega bivališča, ker ga toženka ni prevzela, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. To je tudi ugotovilo, da je bila toženka samo nedosegljiva, ker je odpotovala, ni pa bila onemogočena vročitev, ker bi bila neznanega bivališča. Zato ni mogoče trditi, da se vročitev ni mogla opraviti (5. točka 84. člena ZPP Republike Hrvaške) in da so bili izpolnjeni pogoji za postavitev začasnega zastopnika po 86. členu tega zakona. Tako se izkaže, da pritožba ni utemeljena, ker sodba Občinskega sodišča v Osijeku, katere priznanje zahteva predlagajoča stranka, ne izpolnjuje v 21. členu bilateralne pogodbe predpisanih pogojev.
ZMZPP člen 96, 96/1, 96/2, 100, 109. Pogodba o vzajemnem pravnem prometu med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo (1954) člen 7, 8, 14, 15.ZPP člen 175.
priznanje tujih sodnih odločb - možnost sodelovanja v postopku - vročitev sodnih pisanj - prevodi sodnih pisanj - dvostranska pogodba z Avstrijo - načelo vzajemnosti
Niso podani pogoji za priznanje zamudne sodbe avstrijskega sodišča po določilu 96. člena ZMZPP, ker je tuje sodišče vročilo sodna pisanja nasprotni stranki v Republiki Sloveniji po pošti in brez prevoda v slovenski jezik, torej v nasprotju z določilom 14. člena dvostranske pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo o vzajemnem pravnem prometu z dne 16.12.1954. Uporabljeni način vročanja pomeni tako nezakonito postopanje, zaradi katerega nasprotni stranki ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem.
Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah člen 21.ZMZPP člen 109, 109/4.
priznanje tuje sodne odločbe - hrvaška sodna odločba - organizacijske spremembe pri pravdni stranki
Dejstvo, da je zaradi prilagajanja novim predpisom prišlo do organizacijskih sprememb pri stranki, ki je nastopala v pravdnem postopku pri Okrožnem gospodarskem sodišču v Splitu opr. št.
XIP-8926/91, ne more vplivati na priznanje sodbe. S tem stranka ni izgubila svoje istovetnosti, le da deluje v drugi organizacijski obliki in pod drugim imenom. To pomeni, da se zaradi spremembe v organizaciji in zaradi drugih sprememb v zvezi s tem, pravice in obveznosti stranke niso spremenile.
priznanje tuje sodne odločbe - zakonski spor - spor o varstvu in vzgoji otrok - izključna pristojnost
Tuja sodna odločba se ne prizna, če je za zadevo, za katero gre, izključno pristojno sodišče ali drug organ Republike Slovenije, če je toženi zakonec slovenski državljan in ima v republiki Sloveniji stalno prebivališče (drugi odstavek 68. člena ZMZPP).
ZMZPP člen 4, 100. Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pomoči v civilnih in kazenskih zadevah člen 21, 21/1-1, 21/1-6.
priznanje tujih sodnih odločb - javni red RS - meddržavna pogodba o pravni pomoči - izvršljivost sodne odločbe
Priznanje dela sodne odločbe, izdane v sporu zaradi ugotovitve in delitve skupnega premoženja, s katerim je bila nasprotna udeleženka (toženka) obsojena na povrnitev predlagateljevih (tožnikovih)
stroškov pravdnega postopka, ni v nasprotju s pravnim redom in Ustavo Republike Slovenije. Še več, določbe o povrnitvi pravdnih stroškov so v obeh pravnih redih Slovenije in Hrvaške enake.
ZMZPP člen 4, 100. Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pomoči v civilnih in kazenskih zadevah člen 21, 21/1-6.
priznanje tujih sodnih odločb - javni red RS - meddržavna pogodba o pravni pomoči
ZMZPP določa kot razlog za odklonitev priznanja tuje sodne odločbe, če bi bil učinek priznanja v nasprotju z javnim redom Republike Slovenije. Pogodba z Republiko Hrvaško pa določa kot pogoj za priznanje, če priznanje in izvršitev odločbe ni v nasprotju z ustavo in pravnim redom zaprošene države pogodbenice. Ta pogodbena določba ne razširja preizkusa na dejansko in pravno pravilnost obravnavane sodne odločbe. Omejuje se na preizkus skladnosti z načeli pravne ureditve in tistimi določbami posameznih zakonov, ki opredeljujejo pravni red države.
Obveznosti nasprotnega udeleženca iz naslova zveznih in deželnih davkov v Nemčiji niso ovira v smislu 4. poglavja ZMZPP za priznanje sodne odločbe nemškega sodišča.
javni red - priznanje odločbe hrvaškega sodišča - pravni red - zamudne obresti od terjatve v tuji valuti
Za priznanje sodbe hrvaškega sodišča je treba uporabiti 21. člen Pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah (Ur.list RS - Mednarodne pogodbe - št. 10/94).
razmerja z mednarodnin elementom - posojilna pogodbe - uporaba tujega prava
Sodišči sta uporabili slovensko materialno pravo, čeprav je tožnik (ki prebiva v Avstriji) v tožbi trdil, da je bila posojilna pogodba z dne 12.11.1992 sklenjena v Avstriji. Kje je bila pogodba dejansko sklenjena, sodišči v sodbah nista ugotovili. Če bi bila tožbena trditev točna, bi šlo za razmerje z mednarodnim elementom. To bi sodiščema po 8. točki 20. člena ZUKZ narekovalo uporabo avstrijskega prava (Občega državljanskega zakonika). Ker pa je revizijo vložila le toženka, in morebitna uporaba avstrijskega prava v obravnavanem primeru ne bi mogla pripeljati do odločitve, ki bi bila ugodnejša zanjo, je revizijsko sodišče uradni preizkus opravilo le na načelni ravni.
priznanje tujih sodnih odločb - sodelovanje v postopku - skladnost tuje sodne odločbe s pravnim redom RS
Po določbi drugega odstavka 96. člena ZMZPP so morebitne napake v postopku glede vročanja in sodelovanja sanirane, če se je oseba, zoper katero je bila izdana tuja sodna odločba, spustila v obravnavanje glavne stvari v postopku na prvi stopnji. Nasprotni udeleženec pa je v postopku - ne glede na pritožbene trditve o uporabi jezika in načinu vročanja - sodeloval, zaradi česar priznanje tujih sodnih odločb tudi ne nasprotuje javnemu redu Republike Slovenije.
Predlagateljica je priložila šele pritožbi prevode žigov, ki so na angleškem prevodu sodbe in ki naj bi po pritožbenih trditvah dokazovali, da je sodba, katere priznanje se zahteva, postala dokončna in pravnomočna. Iz teh žigov naj bi bilo po pritožbenih trditvah razvidno, da je bila tuja sodna odločba pred prevodom v angleški jezik predložena sodišču, uradno fotokopirana, angleški prevod sodbe pa uradno potrjen s strani Biroja za pravosodje Regije 14, Oddelka za registracijo upravnih zakonov in dokumentov ter licence odvetnikov. Vse navedeno ne izključuje možnosti, ki jo zatrjuje pritožba in sicer, da po etiopskem pravu prevod sodne odločbe v tuj jezik, ki ga mora potrditi pristojni državni organ (Biro za pravosodje Regije 14, Oddelek za registracijo upravnih zakonov in dokumentov ter licence odvetnikov), sploh ni mogoč, če sodna odločba še ni postala pravnomočna.
razmerja z mednarodnim elementom - pristojnost slovenskega sodišča - spori iz pogodbenih razmerij - zavarovalna pogodba - zavrženje tožbe
Temelj tožbenega zahtevka je pogodbena obveznost tožene stranke, da izplača tožniku zavarovalnino zaradi nastopa zavarovalnega primera. Pristojnost za take vrste sporov izrecno določa 56. člen ZMZPP.
Sodišče v Republiki Sloveniji bi bilo za sojenje v tem sporu pristojno, če bi imela tožena stranka sedež v Republiki Sloveniji (prvi odstavek 48. člena ZMZPP), ali če bi bilo treba obveznost izpolniti v Republiki Sloveniji (56. člen ZMZPP). Ker ne en, ne drug pogoj ni izpolnjen, pristojnosti sodišč v Republiki Sloveniji ni.
ZUKZ člen 1, 1/1, 19, 20, 20-8. ODZ paragraf 983, 1333.ZOR člen 575.
posojilo - zamudne obresti - vrnitev posojila - uporaba tujega prava - razmerje z mednarodnim elementom - navezne okoliščine - pogodbene obresti - obrestna mera zamudnih obresti - zakonite zamudne obresti - avtonomija volje pogodbenih strank - pravo kraja sedeža posojilodajalca
Za presojo pogodbenega razmerja z mednarodnim elementom se glede na pravilo o avtonomiji strank. kot subjektivni navezni okoliščini uporabi tisto pravo, ki sta ga pogodbeni stranki izbrali. Če stranki ne zatrjujeta, da sta se dogovorili o uporabi prava, posebnih okoliščin, ki bi napotovale na drugo pravo, pa ni, se za posojilno pogodbo uporabi pravo kraja, kjer je imel posojilodajalec ob prejemu ponudbe prebivališče oziroma sedež.
ZPP člen 70, 70-5, 71, 71/1, 339, 339/2-2.ZMZPP člen 109, 109/4. Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah člen 21.
Ni bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 2. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, če v senatu, ki odloča o ugovoru zoper sklep o priznanju tuje sodne odločbe sodeluje sodnik, ki je vodil postopek za njeno priznanje.
Priznanje odločbe sodišča Republike Hrvaške je možno odkloniti samo, če ni izpolnjena katera od predpostavk iz 21. člena Pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah (Ur. list RS, štev. 42/94, Mednarodne pogodbe štev. 10).
mednarodna pristojnost - pristojnost slovenskega sodišča - odškodninski spor - nepogodbena odškodninska odgovornost - privolitev tožene stranke
Tožena stranka niti v odgovoru na tožbo, v katerem se je spustila v obravnavanje glavne stvari niti v nobeni vlogi, ki je bila vložena med postopkom, ki se je zaključil na prvi stopnji s sodbo z dne 26.11.1997 (tedaj več kot šest let po vročeni tožbi in vloženem odgovoru na tožbo), ni izpodbijala pristojnosti slovenskega sodišča. To je storila šele v pritožbi proti sodbi sodišča prve stopnje, ki je bila vložena dne 27.1.1998.
Šteti je, da je tožena stranka privolila, da v obravnavani zadevi odloča slovensko sodišče, zato izpodbijani sklep ni v skladu z 49. in 50. členom ZUKZ.
ZMZPP člen 68, 94, 97, 97/1, 97/2, 100, 101, 101/1, 101/2.ZPP člen 406, 406/2.
priznanje tujih sodnih odločb - diplomatsko priznanje tuje države - zavrnitev priznanja - izključna pristojnost slovenskega sodišča - spor iz zakonske zveze - vzgoja in preživljanje otrok - vsebinski preizkus sodbe - višina preživnine
Višine preživnine v postopku za priznanje tuje sodbe ni mogoče preizkušati, ker ZMZPP uzakonja sistem omejenega preizkusa, po katerem se ugotavlja le, ali so bile pri izdaji obravnavane sodbe izpolnjene z zakonom določene predpostavke, vsebinsko pa le glede vprašanja, ali sodba nasprotuje pravnemu redu Republike Slovenije.
priznanje tujih sodnih odločb - ugovor nesodelovanja v postopku - dokazno breme - potrdilo o pravnomočnosti - oblika potrdila
Sodišče zavrne priznanje tuje sodne odločbe, če na ugovor osebe, zoper katero je bila izdana, ugotovi da zaradi nepravilnosti v postopku ni mogla sodelovati v postopku (96. člen ZMZPP). S to določbo ZMZPP ureja tako obseg presoje tuje sodne odločbe, kot tudi dokazno breme.
Potrdilo o pravnomočnosti po 95. členu ZMZPP se presoja po pravu države, v kateri je bila izdana. Poudarek je na pojmu pravnomočnost in ne na obliki potrdila (posebna listina ali uradni zaznamek na sodbi).
postopek za priznanje tujih sodnih odločb - dovoljenost revizije - zavrženje revizije
Za izvedbo postopka za priznanje tuje sodne odločbe veljajo določila 101. člena ZUKZ. Ta določajo pristojnost sodišča in meje preizkusa pogojev za priznanje tuje sodne odločbe. Prav tako je predpisano pravno sredstvo - pritožba - in kdo o njej odloča. Ker gre za vrsto nepravdnega postopka, načeloma velja, da izredna pravna sredstva niso dovoljena. V nasprotnem primeru bi moral ZUKZ vsebovati izrecno (nasprotno) določbo.