zavrženje tožbe – sodno varstvo - uveljavljanje sodnega varstva - predhodno varstvo – rok za sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - pravočasnost tožbe - mirovanje pravic – poslanec
Ne glede na to, na kakšen način je izvedena odločitev o mirovanju pravic in obveznosti (lahko tudi le z dejanskim ravnanjem), ZDR v prvem in drugem odstavku 204. člena predpisuje ravnanje prizadetega delavca za varstvo pravic in sodno varstvo. Določa obveznost predhodnega pisnega zahtevka za izpolnitev obveznosti in rok za sodno varstvo. Smiselno enake obveznosti veljajo tudi za poslanca, ki mu zaradi pripora mirujejo pravice, vezane na opravljanje funkcije. Tožena stranka je o mirovanju pravic odločila s posebno odločbo. Tožnik je štel, da so bile s tem kršene njegove pravice, kot so mu bile določene na podlagi ZPos in je zoper odločbo ugovarjal in zahteval njeno razveljavitev, torej izpolnitev obveznosti, vezanih na funkcijo poslanca.
Iz 7. člena Konvencije MOD št. 158 ne izhaja, v kakšni obliki se delavec lahko zagovarja, niti ne določa oblike, v kateri naj bi bile delavcu predstavljene obdolžitve v zvezi z njegovim obnašanjem ali delom. Pomembno je zgolj to, da je obdolžitev jasno izražena in posredovana delavcu ter da ima ta dejansko možnost obrambe. Ta možnost mora biti delavcu dana pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.
Izhajajoč iz ugotovitev o poteku dogodkov in pojasnil izvedenca sta sodišči prve in druge stopnje tudi pravilno obrazložili obstoj hude malomarnosti tožnikov pri izpolnjevanju delovnih nalog - torej zanemarjanje tiste skrbi, ki se pričakuje od delavca, ki opravlja takšno delo, kot so ga opravljali tožniki.
ZPIZ-1 člen 60, 60/1, 71, 93, 390, 397, 397/3. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 246.
pravice iz naslova invalidnosti - poslabšanje zdravstvenega stanja - trajnost zdravstvenih sprememb - varstvo pravic, pridobljenih po prejšnjih predpisih - trajanje pravic na podlagi invalidnosti
Bistvena je ugotovitev sodišč prve in druge stopnje, da gre za kronificirano stanje, to je poslabšano zdravstveno stanje, ki traja že več let, ne pa zgolj za začasna ali občasna bolezenska stanja, katerih posledica je le začasna ali občasna nezmožnost za delo. V tem smislu gre pri tožniku za trajno stanje, ki pa se bo lahko poslabšalo, lahko pa z ustreznim zdravljenjem tudi izboljšalo – kar bo vplivalo na morebitno kasnejšo odločitev o pravicah iz invalidskega zavarovanja.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 22/2. ZPP člen 336, 343, 343/4. ZST člen 34a, 34a/3, 34a/4.
pritožba – dovoljenost – zavrženje – postulacija – pravniški državni izpit – združitev pritožb – pritožba, ki jo je vložila stranka sama – sklep o razveljavitvi plačilnega naloga po uradni dolžnosti - nedovoljena pritožba
Pritožbo v upravnem sporu vloži stranka sama ali njen zakoniti zastopnik, če imata opravljen pravniški državni izpit.
Po presoji Vrhovnega sodišča ni dopustna pritožba zoper sklep, izdan na podlagi četrtega odstavka 34. a člena ZST-1, s katerim je sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti razveljavilo izdan plačilni nalog.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – odpovedni razlog - hujša kršitev delovnih obveznosti – kršitev z znaki kaznivega dejanja – poslovodna oseba – zloraba položaja – rok za odpoved
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga po prvi alineji prvega odstavka 111. člena ZDR mora vsebovati opis domnevnega kaznivega dejanja dovolj določno, pravna kvalifikacija dejanja pa je pridržana sodišču.
V primeru kršitve pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ki ima vse znake kaznivega dejanja (prva alineja prvega odstavka 111. člena ZDR) in s katero delavec hkrati tudi naklepoma ali iz hude malomarnosti huje krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, lahko delodajalec za isto kršitev delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi iz obeh razlogov. V odpovedi mora določno opisati delavčevo pogodbeno kršitev in navesti, da odpoveduje pogodbo iz obeh razlogov.
Ocena o nikakršnem bremenu tožnika za obravnavani škodni dogodek, glede na to, da so v njegovem ravnanju tudi podani elementi neskrbnosti, je materialnopravno zmotna. V okoliščinah opravljanja nestandardnega dela, za katero tožnik ni bil usposobljen, bi lahko zaprosil za navodila nadrejenega, še posebej upoštevaje dejstvo, da je deloval v funkciji skupinovodje monterjev. Tudi sicer, kot skupinovodjo pa še bolj, ga je zavezovala dolžnost pazljivosti zaradi skrbi za lastno varnost in za varnost drugih, ki ji s tem, da se je nepravilno lotil dela, ni zadostil.
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
ZPIZ-1 člen 249. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 237, 237/1, 237/1-2, 260, 260-1.
naknadna odmera starostne pokojnine – pravnomočna odmera pokojnine – pokojninska osnova – pravnomočnost – zavrženje zahteve za novo odmero – novo dejstvo – obseg varovanja pravnomočnosti v upravni odločbi
Zahteva za ponovni izračun starostne pokojnine je bila pravilno zavržena, saj je tožnik z njo uveljavljal spremembo pravnomočne odločbe o priznani pravici brez ustrezne uporabe izrednega pravnega sredstva.