SZ člen 117. UZITUL člen 16, 16/2. Sporazum o vprašanjih nasledstva (MSVN) Priloga G, člen 6.
privatizacija stanovanj – pravica od odkupa stanovanja – pogoji za odkup stanovanja – imetništvo stanovanjske pravice - državljanstvo RS – tujci – državljanstvo SFRJ
Pravica zahtevati odkup stanovanja je pripadala le tistim osebam, ki so ob uveljavitvi SZ/91 (19. 10. 1991) imele stanovanjsko pravico in so izpolnjevale pogoj za pridobitev lastninske pravice na nepremičninah na območju RS t.j. državljanstvo RS oz. vzajemnost.
Določbe 6. člena Priloge G MSVN ni mogoče razumeti tako, da se omogoči odkup stanovanja po 117. členu SZ/91 tudi osebam, ki bo uveljavitvi SZ/91 niso izpolnjevale pogojev za odkup.
ZIZ člen 15, 40c, 40c/3, 44, 44/4, 45, 45/4. ZPP člen 22, 25, 25/2.
spor o pristojnosti – krajevna pristojnost – izvršba na podlagi verodostojne listine – postopek po pravnomočnosti sklepa o izvršbi – prebivališče dolžnika
V obravnavani zadevi je bi na podlagi popravljenega in dopolnjenega predloga za izvršbo izdan sklep o izvršbi zoper dolžnico z navedenim stalnim prebivališčem v L., dovoljena je bila izvršba na denarno terjatev dolžnice in odločeno je bilo, da bo po pravnomočnosti sklepa o izvršbi izvršilni postopek vodilo in v njem odločalo Okrajno sodišče v Ljubljani. Glede na te podatke se Okrajno sodišče v Ljubljani z novim sklepom ni več moglo izreči, da ni krajevno pristojno za odločanje v tej izvršilni zadevi.
URS člen 14, 22. ZDDV člen 27, 27/1-2, 27/2, 27/3, 40, 40/2, 44, 44/1-2. ZPP člen 339, 339/2-8. ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 85, 85/2.
dovoljena revizija – vrednostni kriterij – davek na dodano vrednost – pogoji za odbitek vstopnega DDV – investicijski stroški za nepremičnino – obdavčljiva dejavnost – najem nepremičnine kot oproščena dejavnost – pravica do izbire za obdavčitev transakcij v zvezi z nepremičninami – skupna izjava o obdavčljivosti – popravek odbitka DDV – izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji – obrazloženost sodbe – načelo kontradiktornosti
Odbitek DDV se praviloma prizna le v povezavi z opravljanjem obdavčene dejavnosti zavezanca, kar pomeni, da odbitka DDV ni mogoče uveljavljati za dejavnosti, ki so oproščene plačila DDV v skladu z ZDDV.
Ker je revident gradil in obnavljal nepremičnino z namenom oddajanja te nepremičnine v najem, ki je na podlagi 2. točke prvega odstavka 27. člena ZDDV (praviloma) oproščena dejavnost, ni pa izkazal, da bi v letu 2003, ko je odbijal vstopni DDV, s katerim koli najemnikom pred opravljeno transakcijo pristojnemu davčnemu organu podala skupno izjavo, da sta se dogovorila, da bosta transakcijo obravnavala kot obdavčeno, je pravilen zaključek davčnih organov in prvostopenjskega sodišča, da revident v letu 2003 ni izpolnjeval pogojev za odbitek vstopnega DDV na podlagi 40. člena ZDDV.
Ob upoštevanju zlasti okoliščine, da se je zapuščinski postopek, kateremu tožnika očitata prekomerno trajanje, pravnomočno zaključil šele 12. 7. 2007, revizijsko sodišče zaključuje, da je od začetka uporabe ZVPSBNO 1. 1. 2007 presoja dovoljenosti in utemeljenosti zahtevkov tožnikov v celoti - z materialnopravnega in s procesnopravnega vidika - podvržena določbam ZVPSBNO.
To stališče je ključno tudi za odločitev revizijskega sodišča. Vodi namreč k zaključku, da revizija ni dovoljena. Po sedmem odstavku 20. člena ZVPSBNO je v sporih za povrnitev škode po ZVPSBNO revizija izključena.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi – razveljavitev odločbe sodišča prve stopnje - izvajanje dokazov - pravice obrambe
Pravilo iz tretjega odstavka 397. člena ZKP (da mora sodišče prve stopnje po razveljavitvi sodbe opraviti vsa procesna dejanja in pretresti vsa sporna vprašanja, na katera je opozorilo sodišče druge stopnje) je treba razlagati vsebinsko - če je sodišče že pretreslo vsa sporna vprašanja, oziroma ugotovilo pravno relevantna dejstva z izvedbo nekaj od predlaganih dokazov, ne bo izvajalo dokazov še v naprej, če ugotovi, da je izvedba vseh dokazov očitno nepotrebna.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – skupna prostorska lokacija sodišč - sodnik kot zakonec stranke v postopku – objektivna nepristranskost sodišča
Okoliščina, da je stranka postopka mož okrožne sodnice na Okrožnem sodišču v Slovenj Gradcu (torej drugem sodišču), ni tehten razlog za delegacijo pristojnosti v pomenu določbe 67. člena ZPP.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VS0016209
OZ člen 82, 82/2, 83.
zahteva za varstvo zakonitosti – zavarovalna pogodba – splošni pogoji za nezgodno zavarovanje – razlaga pogodbe – razlaga splošnih zavarovalnih pogojev
Sodišče druge stopnje je z razlago, da se funkcionalna nezmožnost ugotavlja le pri taksativno naštetih telesnih delih in organih v 1. točki drugega odstavka 5. člena Splošnih pogojev, zmotno uporabilo materialno pravo (pogodbena in zakonska določila).
odgovornost države – izbrisani – povrnitev nepremoženjske škode - odškodnina zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – strahu - protipravnost - zastaranje odškodninske terjatve – kdaj začne zastaranje teči – zadržanje zastaranja – nepremagljive ovire
Iz pravil o začetku teka subjektivnega zastaralnega roka pri odškodninskih terjatvah (po ZOR) ne izhaja vezanost na dejstvo odprave protipravnega ravnanja.
kršitev kazenskega zakona – lažni stečaj – zakonski znaki kaznivega dejanja – stečaj - zastaranje – začetek teka zastaralnega roka
Zastaranje kazenskega pregona za kaznivo dejanje lažnega stečaja ne more začeti teči pred povzročitvijo stečaja, ki je zakonski znak kaznivega dejanja.
Vrednost spornega predmeta se določi po stanju ob vložitvi tožbe, zato je ta trenutek odločilen tudi za presojo, katere od zahtevanih periodičnih terjatev so bodoče.
UPRAVNI SPOR – INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO – OKOLJSKO PRAVO
VS1013909
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. Uredba o odlaganju odpadkov na odlagališčih (2006) člen 5, 5/3.
ukrep inšpekcije za okolje – odlaganje obdelanih odpadkov na odlagališču – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice
Z vprašanjem, ki ni izpostavljeno na zahtevani način, in z vprašanjem, ki ni pravno, temveč dejansko vprašanje, revident ni izkazal izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Upoštevanje dejanske ugotovitve, ki jih tožnik nedopustno izpodbija, je materialnopravno pravilna presoja, da nesporazuma med pravdnima strankama ni bilo.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006203
ZKP člen 371, 371/1-8, 372, 372-4, 395, 395/1. KZ-1 člen 186, 186/1.
Mednarodna konvencija proti uporabi nedovoljenih snovi v športu.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - izločitev izvedenca - presoja pritožbenih navedb - kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev - neupravičena proizvodnja in promet z nedovoljenimi snovmi v športu
Konvencija proti uporabi nedovoljenih snovi v športu je predpis, ki v naši nacionalni zakonodaji veljavno določa, katere so prepovedane snovi v športu, ki jih kot zakonski znak določa prvi odstavek 186. člena KZ-1.
V obravnavanem primeru se vrednosti nedenarnih zahtevkov ne seštevajo, ker gre za zahtevke iz tožbe in zahtevke iz nasprotne tožbe, zahtevka iz nasprotne tožbe pa tudi ne temeljita na isti dejanski in pravni podlagi: medtem ko prvotni zahtevek obsega premoženje, ki sta ga stranki pridobili z delom v času trajanja zakonske skupnosti, razširjeni zahtevek obsega premoženje, ki ga je tožnica pridobila kasneje, enak premoženjski režim pa toženec zatrjuje, sklicujoč se na pravilo realne subrogacije. Različni pa sta ne le dejanska in pravna podlaga zahtevkov, temveč so različna tudi pravna vprašanja, od rešitve katerih je odvisna odločitev o teh zahtevkih, poleg tega pa med njima ni takšne povezanosti, da bi bila odločitev o enem odvisna od odločitve o drugem zahtevku.
podaljšanje poskusnega obratovanja – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje - splošno vprašanje na načelni ravni
Revizija ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se nanašajo le na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, ali zaradi pravnih vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti že z branjem zakonskega besedila.
ukrep gradbenega inšpektorja - dovoljenost revizije – obveznost ni izražena v denarni vrednostni - pomembno pravno vprašanje ni postavljeno – zelo hude posledice niso izkazane
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Spor o zakonitosti inšpekcijske odločbe, ki nalaga odstranitev nelegalne gradnje, ni spor, v katerem bi bila obveznost stranke izražena v denarni vrednosti v smislu 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Ker revidentka pomembnega pravnega vprašanja ni definirala in izpostavila, uveljavljanega pogoja za dovolitev revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazala.
Da bi bil izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, bi morala revidentka, upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu, natančno navesti, kakšne konkretne posledice ima zanjo izpodbijana odločitev, in konkretne razloge, zaradi katerih bi bile posledice zanjo zelo hude, ter vse to tudi izkazati.
Načelno mnenje Komisije za preprečevanje korupcije ni posamični akt, ki bi se lahko izpodbijal v upravnem sporu. Ker pa gre za varstvo osebnostnih pravic, za tako obliko varstva pa je pristojno civilno sodstvo, upravno sodstvo za tak spor ni pristojno.
dovoljenost revizije – ugotovitev državljanstva – vrednostni kriterij – odstop od sodne prakse - pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno - zelo hude posledice – posledice v drugem postopku
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revizija po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena, če ne gre za akt, v katerem je pravica ali obveznost izražena v denarju.
Brez natančno in konkretno postavljenega pomembnega pravnega vprašanja (oziroma vprašanja, ki je v obravnavani zadevi bistveno za odločitev) pa ni mogoča presoja uveljavljanega odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča.
Zatrjevanje povezanosti konkretnega upravnega spora (ugotovitve državljanstva) z denacionalizacijskim zahtevkom ne pomeni pravnega standarda zelo hudih posledic, zlasti ob upoštevanju, da gre pri denacionalizacijskem zahtevku za pričakovanje morebitne pridobitve nekega novega premoženja.
ZMZ člen 28, 55, 55/1-5, 55/1-6. ZUS-1 člen 76, 63, 63/1.
mednarodna zaščita – pospešeni postopek – vložitev prošnje v najkrajšem možnem času – onemogočanje odstranitve iz države - subsidiarna zaščita – očitno neutemeljena prošnja
Če bi tožnik mednarodno zaščito res potreboval, bi zanjo takoj zaprosil, sam pa je navajal, da ga na Hrvaškem čaka prestajanje zaporne kazni. Romska narodnost sama po sebi ni razlog za subsidiarno zaščito.