Če toženec spremembi tožbe nasprotuje in ne gre za priviligirano spremembo tožbe (186. člen ZPP), mora sodišče v vmesnem sporu s sklepom odločiti, ali naj se sprememba dopusti. Če sodišče ne izda posebnega sklepa in nadaljuje postopek na podlagi spremenjene tožbe, kot je to storilo sodišče prve stopnje, gre za kršitev postopka relativnega značaja (prvi odstavek 339. člena ZPP). Pritrditi je stališču sodišča druge stopnje, da bi toženec glede na določilo prvega odstavka 286.b člena ZPP to kršitev moral uveljaviti že pred sodiščem prve stopnje in ne šele v pritožbi. Narava zadevne kršitve namreč ni takšna, da bi njena ugotovitev zahtevala podrobnejšo preučitev (kot to velja npr. ob zavrnitvi dokaznega predloga) in da je ne bi bilo mogoče odpraviti že pred sodiščem prve stopnje.
Samo s tem, da je razloge za zavrnitev dokaznega predloga navedlo šele v sodbi, sodišče prve stopnje ni storilo kršitve določb ZPP. Te pomanjkljivosti dokaznega sklepa zato tožniku ni bilo treba uveljavljati. Zavrnitev dokaznega predloga pa lahko predstavlja kršitev pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, kadar razlogi za takšno odločitev niso ustavno sprejemljivi. Ali je bila storjena ta kršitev, pa stranka ne ve, dokler sodišče takšne odločitve ne obrazloži. Kršitve, za katero ne more vedeti, ali je bila storjena, pa stranka ne more uveljavljati. Z razlogi za zavrnitev postavitve novega izvedenca se je tožnik seznanil šele v sodbi, zato je njegova pritožbena graja teh razlogov pravočasna.
Dopuščene revizije glede uporabe 286.b člena ZPP tožnik ni obrazložil v skladu z določbami tretjega do petega odstavka 367.b člena ZPP, saj ni natančno in konkretno zatrjeval kršitve postopka, utemeljeval njeno pomembnost in obrazložil, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito. Vsebinsko prazne in zmotne revizijske trditve niso mogle utemeljiti zaključka o zmotni uporabi 286.b člena ZPP.
Potem, ko je pritožbeno sodišče, četudi s kršitvijo pravila o prekluziji, upoštevalo pritožbeno navedbo o kršitvi postopka na prvi stopnji in zato razveljavilo izpodbijano prvostopenjsko odločbo, te kršitve določbe 286.b člena ZPP v novem sojenju ni mogoče uveljavljati. Prvostopenjsko sodišče v takšnem primeru v novem sojenju ne le sme, temveč glede na določbo 362. člena ZPP tudi mora izvesti dokaz, ki ga v prvem sojenju ni izvedlo, četudi neizvedba tega dokaza ni bila grajana v skladu z določbo prvega odstavka 286.b člena ZPP.