kaznovanje stranke postopka - žalitev sodišča v vlogi - denarna kazen
Pavšalni očitki koruptivnosti, malomarnosti in nevestnosti sodnici in sodniški pomočnici, nimajo nikakršne racionalne zveze z relevantno vsebino o pritožbe, v kateri so bile žalitve zapisane. Zato izrečena kazen ne more predstavljati nikakršnega „utišanja“ stranke, ki bi bilo v nasprotju z načeli procesne zakonodaje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VS0015568
ZPP člen 214, 214/2.
zahteva za varstvo zakonitosti – upravljanje večstanovanjske hiše - aktivna legitimacija upravnika – popravilo strehe – nujna gestija – trditveno in dokazno breme – priznanje dejstev - pravno mnenje
Ocena sodišč, da tožena stranka ni zadostila svojemu trditvenemu bremenu in da se na pavšalni ugovor tožeča stranka ni bila dolžna odzvati, je pravilna. Pravilna pa je tudi nadaljnja ugotovitev obeh sodišč, da tožena stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje nikoli ni ugovarjala, da ni resnična trditev tožeče stranke, da je (del) stroškov pokrila iz lastnih sredstev. Sodišči prve in druge stopnje sta tako pravilno odločili, da je tožeča stranka, ki je upravnik večstanovanjske hiše, svojo aktivno legitimacijo izkazala.
denacionalizacija – dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme – vrednostni kriterij – pomembno pravno vprašanje - vprašanje, zastavljeno na splošni in načelni ravni – zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Spor o obliki vračanja premoženja v denacionalizacijskem postopku (revidentka izpodbija pravilnost ugotovitve obstoja ovir za vračilo premoženja v naravi), ni spor o pravici ali obveznosti, izraženi v denarni vrednosti, zato revizija iz razloga po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.
S splošnim in na načelni ravni opredeljenim pravnim vprašanjem posega v lastninsko pravico z zmotno uporabo materialnega prava, ki ima za posledico vrnitev nepremičnin v naravi denacionalizacijskim upravičencem, ki v sodni praksi ne sproža posebnih dilem, revidentka ni izkazala izpolnjenosti pogoja za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča mora revident navesti konkretne posledice, ki jih ima zanj izpodbijana odločitev, in razloge, zaradi katerih so te posledice zanj zelo hude, ter to tudi izkazati. Revidentka zato zgolj s ponavljanjem zakonskega besedila 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazala izpolnjenosti pogoja za dovoljenost revizije po tej določbi ZUS-1.
izpodbijanje pogodbe o poravnavi – napake volje – prevara – prekluzivni rok za tožbo – povračilni tožbeni zahtevek – odškodninski tožbeni zahtevek – ničnost – oderuška pogodba
Tožnik v pritožbi in reviziji ne more nadomestiti izostalih trditev o subjektivnem in objektivnem elementu oderuške pogodbe.
Predmet odškodninskega zahtevka zaradi prevare je drugačen od povračilnega zahtevka zaradi prevare razbitega posla. Zato v primeru zamude prekluzivnega roka za vložitev tožbe za izpodbijanje pogodbe in vrnitev plačanega odškodninski zahtevek ne more nadomestiti povračilnega.
predlog za dopustitev revizije – nerazumljivost predloga – zavrženje predloga za dopustitev revizije
Sporno pravno vprašanje ni navedeno jasno in razumljivo (in s tem tudi ne primerno natančno), pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, sploh ni navedeno in (zato) tudi ne okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 25, 25/3. ZPP člen 154, 154/1, 166, 166/1. Pravilnik o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu člen 2, 3, 4.
odločba o stroških postopka v sodbi – dovoljenost pritožbe zoper sklep o stroških – stroški revizijskega postopka – stroški sodnih taks
Glede na naravo upravnega spora, s katerim je zagotovljeno prvostopenjsko sodno varstvo oziroma sodni nadzor nad delom uprave, je pritožba zoper odločitev upravnega sodišča (ki ima sicer položaj višjega sodišča), o stroških sodnega postopka, o kateri odloča Vrhovno sodišče kot drugostopenjsko sodišče, ob primerni uporabi določb ZPP, dovoljena na podlagi prvega odstavka 166. člena ZPP, saj je le takšna razlaga skladna s pravico do pravnega sredstva po 25. členu Ustave Republike Slovenije.
V primeru, ko je pritožnik z revizijo uspel in je bila sodba sodišča prve stopnje razveljavljena ter zadeva vrnjena sodišču prve stopnje v novo sojenje, odločitev o stroških postopka pa pridržana za končno odločitev, v novem sojenju pa je sodišče prve stopnje pritožnikovi tožbi ugodilo, odpravilo odločbo tožene stranke in zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek, mora sodišče prve stopnje odločiti o vseh stroških sodnega postopka. To pomeni tako o stroških upravnega spora kot tudi revizijskih stroških.
Strošek sodnih taks ni vključen v pavšalne zneske, ki jih določa Pravilnik o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu.
subvencija za bivanje v študentskih domovih – stvarna pristojnost upravnega sodišča - ni socialni prejemek
Določba točke 5 b prvega odstavka 7. člena ZDSS-1, na katero opira svojo odločitev sodišče prve stopnje, pri naštevanju ene izmed pristojnosti socialnega sodišča res navaja tudi socialne prejemke iz različnih naslovov, če je njihov namen reševati socialno varnost upravičenca, in če je za priznanje pravice odločilen premoženjski cenzus. Toda v obravnavanem primeru ne gre za socialni prejemek, ki bi kot takšen bil opredeljen v Zakonu o socialnem varstvu, Zakonu o socialnovarstvenih prejemkih ali Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in bi se izplačeval študentom. Gre za subvencijo, ki jo za bivanje študentov glede na določbo 73. b člena Zakona o visokem šolstvu in v skladu z navedenim Pravilnikom prejmejo javni in zasebni zavodi. Za to obliko subvencije v navedenih predpisih tudi ni predvidena pristojnost socialnega sodišča v smislu tretjega odstavka 7. člena ZDSS-1.
Zato za razmejitev pristojnosti med upravnim sodiščem in delovnim ter socialnim sodiščem, kot to določa ZDSS-1, obravnavani primer ne more biti opredeljen kot socialni spor, temveč kot spor o zakonitosti dokončnega posamičnega akta, ki ga je izdala tožena stranka. O zakonitosti takšnega akta pa je pristojno glede na določbo drugega odstavka 1. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) odločati upravno sodišče.
stranka v upravnem sporu – aktivna legitimacija – zavrženje tožbe – dopolnitev pritožbe - ničnost
Predhodno priznan status stranke oziroma stranskega udeleženca v upravnem postopku izdaje dovoljenja za kolektivno upravljanje avtorskih in (ali) sorodnih pravic, ki teče na vlogo tretjega, je pogoj za priznanje položaja stranke v upravnem sporu oziroma za vsebinsko obravnavanje tožbe zoper dovoljenje, izdano v tem postopku.
predlog za izdajo popravnega sklepa - določitev stroškov sodnega postopka - stroški delno že plačani
Okoliščino (delne) izpolnitve denarne obveznosti, ki jo tožena stranka zatrjuje in izkazuje v obravnavanem predlogu za izdajo popravnega sklepa, ni mogoče uvrstiti med primere napak iz prvega odstavka 328. člena ZPP.
ZASP člen 12, 105, 105/1, 148, 149, 149/1-3. ZUP člen 43, 130. PDEU člen 106, 106/1.
dovoljena revizija – neenotna praksa sodišča prve stopnje - kolektivno upravljanje avtorskih pravic – dovoljenje za kolektivno upravljanje – položaj stranskega udeleženca – pravni interes vlagatelja zahteve za izdajo enakega dovoljenja – obvezna združitev postopkov – soavtorji avdiovizualnega dela - skladatelj filmske glasbe, ustvarjene posebej za avdiovizualno delo – ustavne pravice – 106. člen PDEU – priložena pravna mnenja
Iz določb 148. in 149. člena ZASP in 130. člena ZUP ne izhaja, da bi Urad moral v primeru, ko več pravnih oseb poda vlogo za izdajo dovoljenja za kolektivno upravljanje za isto vrsto avtorskih del in iste pravice, te obravnavati v enem postopku, v katerem bi moral vsaki od oseb priznati položaj stranke v postopku.
Vlagatelj zahteve za podelitev „prvega trajnega“ dovoljenja za kolektivno upravljanje na podlagi 149. člena ZASP, ne izkazuje pravnega interesa za priznanje položaja stranskega udeleženca v postopku, ki se vodi na zahtevo drugega subjekta, v primeru, ko se za podelitev dovoljenja za kolektivno upravljanje za isto vrsto avtorskih del in za iste pravice poteguje več subjektov.
S stvaritvijo filmske glasbe, ki je posebej ustvarjena za uporabo v tem delu, skladatelj (so)ustvari AVD kot samostojno avtorsko delo. Glede na neizpodbojno domnevo soavtorstva pa mu iz tega naslova skupaj z drugimi soavtorji pripada nedeljiva avtorska pravica na tem delu. To pa pomeni, da iz tega avtorskega dela izvira ena pravica do radiodifuzne retransmisije, s katero lahko zato upravlja le ena kolektivna organizacija, ki združuje vse soavtorje AVD.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3. ZUP člen 229, 229/2.
vročitev odločbe – kolektivno upravljanje avtorskih pravic - dovoljenost revizije – vrednostni kriterij – pravica ni izražena v denarni vrednosti – pomembno pravno vprašanje – že rešeno vprašanje – neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje – zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Spor o tem, komu se vroči upravna odločba, ni spor o vrednosti sporne zadeve, zato pogoj za dovoljenost revizije iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
Zatrjevana neenotnost prakse sodišča prve stopnje v zvezi z vprašanjem, ki je v praksi Vrhovnega sodišča že rešeno, ni razlog za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj je ta razlog vezan le na primer, če Vrhovno sodišče o pravnem vprašanju, ki je bistveno za odločitev, še ni odločalo.
Za dovoljenost revizije iz razloga po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 morajo biti zelo hude posledice konkretizirane in izkazane.
sprejem ponudbe nove pogodbe - uveljavljanje nove pogodbe o zaposlitvi - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - načelo neposrednosti
Potreba po razčiščevanju pravno pomembnih dejstev je odvisna od vsebine tožbenega zahtevka in dejstev, ki so pomembna za pravilno odločitev o zahtevku. Na podlagi tega izhodišča si mora sodišče prizadevati, da se opravi postopek brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški ter onemogočiti zlorabo pravic, ki jih imajo stranke v postopku (prvi odstavek 11. člena ZPP). Temu ustrezno ZPP opredeljuje tudi pristojnosti predsednika senata pri vodenju glavne obravnave in izvajanja dokazov. Ker je bil tožbeni zahtevek, o katerem je sodišče odločilo s sodbo, že glede na tožbene navedbe očitno neutemeljen, je poleg izvedbe listinskih dokazov sodišče na obravnavi dne 2. 2. 2011 utemeljeno zavrnilo neposredno izvedbo drugih predlaganih dokazov z zaslišanjem strank in prič, ki ne bi mogli privesti do drugačne odločitve.
Sodišče pravilno ugotavlja, da delodajalcu ne more določati vsebine pogodbe o zaposlitvi. Pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi sta delavec in delodajalec svobodna. Delavec lahko mimo sklenjene pogodbe o zaposlitvi pred sodiščem uspešno uveljavlja le pravice, ki so zanj ugodneje urejene v zakonu ali kolektivni pogodbi (30. člen ZDR).
zastaranje postopka o prekršku - zastaranje pregona – absolutno zastaranje - meje preizkusa odločbe prekrškovnega organa - sodba, s katero se postopek ustavi
Sodišče mora v postopku odločanja o zahtevi za sodno varstvo vselej po uradni dolžnosti preizkusiti, ali je pregon za prekršek zastaral.
ZP-1 člen 12, 156, 156-3. ZOro-1 člen 81. KZ-1 člen 307, 307/1.
izključitev postopka o prekršku in sankcije - postopek o prekršku - kazenski postopek – hramba orožja
Zgolj dejstvo, da tako prekršek kot kaznivo dejanje izvirata iz istega historičnega dogodka, še ne pomeni, da je bil prekršen prvi odstavek 12. člena ZP-1: vzporeden tek več postopkov je dopusten, če storilec z enim ali več izvršitvenimi dejanji uresniči znake več kaznivih ravnanj, to je kaznivih dejanj in/ali prekrškov.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006230
ZKP člen 167, 371, 371/1-11, 372, 372-1. KZ člen 254, 254/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med izrekom in razlogi sodbe - preiskava - sklep o preiskavi - utemeljen sum - kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja - zatajitev finančnih obveznosti – zakonski znaki kaznivega dejanja
V fazi odločanja, ali naj se zoper določeno osebo začne preiskava, je treba izhajati iz njenega namena, in sicer, da se med njeno izvedbo zberejo dokazi in podatki, ki so potrebni za odločitev, ali naj se vloži obtožnica ali ustavi postopek.
bistvena kršitev določb postopka – nerazumljiv izrek - razlogi o odločilnih dejstvih - zahteva za sodno varstvo - pravice obrambe - pravica do pravnega sredstva - presoja pritožbenih navedb
Smisel pravice do pravnega sredstva je predvsem v učinkoviti obrambi pravnih interesov.
kršitev materialnih določb zakona - odločba o sankciji - kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja – veljavno vozniško dovoljenje
Kazenske točke v cestnem prometu se izrečejo le tistim storilcem prekrškov, ki izpolnjujejo pogoj, da imajo v času izreka sankcije veljavno vozniško dovoljenje.
ZPP člen 201, 202, 202/1, 377. ZGD-1 člen 580, 580/4.
dovoljenost revizije - zavrženje revizije - revizija stranskega intervenienta - sposobnost biti stranka v postopku - prenehanje pravne osebe zaradi pripojitve - neobstoječa pravna oseba
Vsakdo, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic ali pravnih interesov, četudi z revizijo kot izrednim pravnim sredstvom, mora izkazati pravni interes, na njegov obstoj pa mora Vrhovno sodišče paziti tudi po uradni dolžnosti ves čas postopka. Revident mora kot verjetno izkazati, da bi ugoditev njegovi reviziji pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči. V tej zadevi pa revident z vidika pravne osebe, ki jo je v reviziji označil za toženo stranko, nima pravnega interesa za vložitev revizije, saj tožena stranka več ne obstaja in z izpodbijano sodbo ne more biti več k ničemur zavezana.