LASTNINJENJE – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0015594
ZOR člen 61, 63. ZTLR člen 28. ODZ paragraf 1500. SPZ člen 44, 44/2. ZPP člen 181, 181/2, 182, 339, 339/1.
lastninjenje - lastninsko preoblikovanje podjetij - otvoritvena bilanca - pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - dobra vera - domneva dobre vere - omejitev priposestvovanja - neveljavnost pravnega posla - nesporazum - neobstoječ pravni posel - napake volje - zmota - izpodbojnost - ugotovitvena tožba - pravni interes za negativno ugotovitveno tožbo - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - eventualna kumulacija tožbenih zahtevkov - pogoji za kumulacijo tožbenih zahtevkov
Trditve, da je bila soglasna volja vseh pogodbenih strank drugačna od zapisane, ne utemeljujejo zmote (61. člen ZOR), temveč nesporazum o predmetu obveznosti, torej zaključek, da pogodbi v tem delu sploh nista nastali (63. člen ZOR).
ZJU člen 5, 24, 33, 154. ZDR člen 83, 83/2, 110, 110/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – rok za odpoved - zagovor
Šteje se, da delodajalec ugotovi razlog za izredno odpoved, ko je seznanjen z vsemi bistvenimi elementi delavčeve kršitve in bistvenimi dejanskimi okoliščinam, ki lahko vplivajo na presojo le-te. To pa je glede na ustaljeno in enotno sodno prakso dejansko vprašanje, glede katerega je revizijsko sodišče vezano na ugotovitev sodišča druge stopnje.
Od delodajalca ni ustrezno in utemeljeno pričakovati, da kljub zdravstveni nesposobnosti delavca prelaga že določene termine zagovora toliko časa, da zamudi prekluzivni rok, ki je določen za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi v drugem odstavku 110. člena ZDR.
ZDR člen 137. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 229.
plačilo nadomestila plače - odsotnost z dela zaradi bolezni - nelikvidnost delodajalca
Pravica do nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela je pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki jo glede na veljavne predpise delavec uresničuje pri delodajalcu. Sodišče druge stopnje je zato pravilno presodilo, da ne obstoji materialno pravna podlaga za direktni zahtevek revidenta do tožene stranke za izplačilo nadomestila plače.
ZDR člen 6, 88, 88/1, 88/1-1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 347, 379, 379/1.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog – diskriminacija - bistvena kršitev določb pravdnega postopka – sprememba dokazne ocene pred sodiščem druge stopnje - načelo neposrednosti - načelo neposrednosti pred sodiščem druge stopnje - razlogi o odločilnih dejstvih
Podana je bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ker je glede odločilnega dejstva, ali je obstajal utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi, sodišče druge stopnje dejansko stanje ugotovilo drugače kot sodišče prve stopnje, kljub temu da ni opravilo glavne obravnave.
Po tem, ko je sodišče prve stopnje obsežno povzelo izpovedi v postopku zaslišanih prič in predstavilo obsežno pravno podlago, je enostavno zaključilo, da je kljub navedbam tožene stranke o zmanjševanju naročil in prihodkov družbe, ki imajo za posledico zmanjševanje števila zaposlenih, prepričano, da je tožena stranka tožeči stranki odpovedala pogodbo o zaposlitvi zaradi osebnih okoliščin. Razlogov o odločilnem dejstvu, to je o tem, da je tožena stranka tožnico neenakopravno obravnavala oziroma kršila prepoved diskriminacije, sodba sodišča prve stopnje nima.
vrnitev stroškov šolanja - vračilo stroškov izobraževanja - rok za zaključek šolanja - prekoračitev pogodbenega roka - temeljna načela obligacijskega prava - dispozitivna narava zakonskih določb
Zaradi načela pogodbene svobode strank (3. člen OZ) in načela o dispozitivni naravi določb OZ (2. člen OZ) imata pogodbenika možnost, da vprašanje posledic neizpolnitve oziroma zamudno pri izpolnitvi pogodbenih obveznosti uredita sporazumno že ob sklenitvi pogodbe. Le kadar se stranki nista dogovorili drugače, nastopijo takšne posledice, kot jih določa OZ.
ZPIZ-1 člen 60, 60/1, 60/2, 60/3. ZDR člen 200. ZZZPB člen 52.
invalidnost - definicija poklica in invalidnosti - poklic zavarovanca - javna dela
Dela, ki ga brezposelna oseba opravlja v okviru javnih del, ni mogoče opredeliti kot svoj poklic iz tretjega odstavka 60. člena ZPIZ-1. Tožnik je z vključitvijo v javna dela, ko je deset mesecev delal kot informator, sicer lahko pridobil določena nova znanja in izkušnje. Ni pa mogoče šteti, da se je usposobil za poklic (ki niti ni v skladu z njegovo dejansko izobrazbo), oziroma pridobil ustrezno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne izkušnje, ki se zahtevajo za določena dela, kar bi mu v smislu prvega odstavka 60. člena ZPIZ-1 zagotavljalo ohranitev delovnega mesta oziroma poklicno napredovanje.
naknadna odmera starostne pokojnine – pravnomočno odmerjena pokojnina – zavrženje zahteve za novo odmero
O revidentovi pravici do starostne pokojnine je bilo dokončno in pravnomočno odločeno. Ker je tožnik z zahtevo za odmero pokojnine po 6. členu ZPIZVZ želel doseči le spremembo pravnomočne odločbe o priznani pravici, je tožena stranka upoštevajoč 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP njegovo zahtevo z dne 14. 11. 2008 utemeljeno zavrgla.
Po določbi 75. člena KPDVI pripada delavcu pavšalna odškodnina, kadar je s pravnomočno sodbo sodišča ugotovljeno, da mu je delovno razmerje prenehalo na nezakonit način. V obravnavani zadevi ta pogoj ni izpolnjen. Res je tožena stranka v odpovedi napačno določila dolžino odpovednega roka, vendar to ne spremeni
dejstva, da je tožnici z obravnavano odpovedjo delovno razmerje prenehalo zakonito.
Z neupravičeno zavrnitvijo (po oceni revizijskega sodišča tudi dovolj substanciranega) dokaznega predloga za postavitev izvedenca medicine dela, prometa in športa sta sodišči nižjih stopenj kršili revidentovo pravico do sodelovanja v postopku, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-8. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 233. URS člen 32.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniške odsotnosti - odpotovanje iz kraja bivanja - odobritev zdravnika - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja so jasna in tudi stroga, kar je razumljivo, saj urejajo ravnanja zavarovancev v času bolniškega staleža. Ta je namenjen izboljšanju zdravstvenega stanja, kar pomeni, da se mora zavarovanec v celoti podrediti navodilom zdravnika in skrbeti, da čim prej pride do izboljšanja zdravstvenega stanja. Zahteva, da mora biti zavarovanec, ki se zdravi na domu, v tem času doma in mora za odhod iz kraja bivanja dobiti odobritev zdravnika oziroma zdravstvene komisije, zato ne more pomeniti kršitve ustavnih pravic, konkretno svobode gibanja. Ker tožnica izrecne odobritve osebnega zdravnika za zapustitev kraja bivališča ni imela, je podan razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Pogoj za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi je tudi obstoj okoliščin in interesov obeh strank, torej delavca in delodajalca. Opiranje le na okoliščine na strani ene stranke pomeni zmotno uporabo prvega odstavka 110. člena ZDR, ki nalaga tehtanje interesov in okoliščin na strani obeh pogodbenih strank. Ni nepomembno, ali je tožnica kršitev storila z namernim ignoriranjem pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja in je kraj bivanja zapustila zavedajoč se svoje kršitve ali pa je to storila v prepričanju, da izrecnega dovoljenja ne potrebuje, pri čemer je treba upoštevati, da ji je osebni zdravnik dovolil „prosto gibanje“, specialistka psihiatrinja pa priporočala „spremembo okolja“.
Delavčeve pravice in obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi na podlagi spremembe delodajalca, kljub določbam 73. člena ZDR in 3. člena Direktive 2001/23/ES, ne preidejo na delodajalca prevzemnika, če delavec tako spremembo zaposlitve odkloni ali če vztraja v zaposlitvi pri delodajalcu prenosniku.
nedopustnost izvršbe – pridobitev lastninske pravice – pravni posel – vzpostavitev etažne lastnine – zaznamba sklepa o izvršbi – vknjižba lstninske pravice – lastninska pravica v pričakovanju
Tožnica je lastninsko pravico v pričakovanju na spornih nepremičninah dokazala s predložitvijo kupoprodajne pogodbe, iz katerih izhaja, da se lahko vpiše v zemljiško knjigo, z nastopom posesti na nepremičnini ter dejstvom, da vpis lastninske pravice pred 16. 2. 2005 na nepremičninah zaradi nevzpostavljene etažne lastnine na objektu ni bil mogoč. Navedene okoliščine potrjujejo, da so lastninska upravičenja zemljiškoknjižnega lastnika (dolžnika) prešla nanjo kot kupca. Na podlagi pridobljenih upravičenj ima t.i. lastninsko pravico v pričakovanju, ki preprečuje izvršbo (tretji odstavek 65. člena ZIZ).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – uslužbenec pristojnega sodišča kot zakonec stranke v postopku – strokovna sodelavka - objektivna nepristranskost sodišča
Ker je toženčeva žena zaposlena kot strokovna sodelavka pri sodišču, ki bi moralo odločati v njegovi zadevi in z njo sodniki glede na naravo dela vsakodnevno strokovno sodelujejo, s sodnico, kateri je zadeva dodeljena v reševanje, pa sta celo prijateljici, bi utegnil v javnosti nastati dvom v nepristranskost odločanja.
Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih, Priloga točka 11/1-3, 11/1-4. ZOR člen 131. ZPP člen 339, 339/2-14.
povrnitev nepremoženjske škode – odgovornost glavnega izvajalca – odgovornost delodajalca – odgovornost podizvajalca - nesreča pri delu - poškodba pri demontaži gradbenega odra – varstvo pri delu – bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost - vmesna sodba
Upoštevajoč dejstva, da odgovorni osebi toženke (ki sta neposredno vodili delo na gradbišču) skupinovodji in ostalim delavcem, ki so bili zadolženi za demontažo gradbenega odra, nista dali ustreznih varnostnih navodil, kako naj demontaža odra poteka; da tudi skupinovodja „podrejenih“ delavcev ni poučil o pravilnem vrstnem redu odstranjevanja posameznih elementov; in da je bil tožnik usposobljen le za opravljanje enostavnih gradbenih del (kar pa demontaža gradbenega odra ni bila), je zaključiti, da delavca toženke (pri sestavi skupine za demontažo odra) nista ravnala v skladu z varnostnimi predpisi (po katerih smejo odre demontirati samo strokovno izurjeni delavci). Zato je materialnopravno pravilen zaključek sodišč prve in druge stopnje, da je toženka (tudi) krivdno odgovorna za tožniku nastalo škodo.
Življenjsko nesprejemljivo bi bilo, če bi bila odgovornost toženke (ki je organizirala celoten delavni proces na gradbišču ter sestavila skupino, ki ni bila primerna in strokovno usposobljena za demontažo odra) za poškodbe ali zdravstvene okvare „posojenih„ delavcev povsem izključena.
dopuščena revizija – bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje – povrnitev nepremoženjske škode – odškodnina - sprememba sodbe sodišča prve stopnje – trditvena podlaga tožbe – poziv na dopolnitev tožbe – materialno procesno vodstvo
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje s spremembo odločitve (tj. z opredelitvijo trditev o vzročni zvezi in o nedopustnem ravnanju za pomanjkljive in z zavrnitvijo zahtevka) storilo bistveno kršitev določb postopka: 1) ker tožnice v okviru materialnega procesnega vodstva ni pozvalo na dopolnitev tožbe oz. konkretizacijo trditvene podlage; 2) ker sodbe sodišča prve stopnje ni razveljavilo in zadeve vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, da bi le-to v okviru materialnega procesnega vodstva tožnico pozvalo na dopolnitev tožbe oziroma konkretizacijo trditvene podlage.
odvetništvo – neizpolnjevanje razpisnih pogojev – sofinanciranje stroškov prve zaposlitve brezposelne osebe – dovoljenost revizije – zavrženje – pomembno pravno vprašanje
Ker revident pomembnega pravnega vprašanja ni izpostavil na zatrjevani način, tudi ne more uspeti s sklicevanjem na neenotno sodno prakso sodišča prve stopnje glede vprašanja, o katerem Vrhovno sodišče še ni odločalo, pri čemer odločb prvostopenjskega sodišča, v katerih bi bila glede pravnega vprašanja, o katerem Vrhovno sodišče še ni odločalo in od katerega bi bila odvisna odločitev v zadevi, sprejeta različna stališča, ni predložil (niti navedel).
ZUS-1 člen 2, 4, 17, 17/5. ZUP člen 2, 5. ZVis člen 24, 24/1-2.
imenovanje dekana – volilna opravila - začasna odredba – izpolnjenost procesnih predpostavk za tožbo – akt, ki se izpodbija v upravnem sporu - status tožene stranke
Ker sodišče prve stopnje ni opravilo celovitega, zlasti pa ne pravilnega predhodnega preizkusa izpolnjenosti procesnih predpostavk za odločanje o začasni odredbi, je preuranjeno odločilo o začasni odredbi.
OZ člen 131, 131/1, 135, 171, 179. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 379, 379/1.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka – nasprotje med dejstvi v zapisniku in razlogi sodbe – povrnitev škode - odškodnina – odgovornost države – poškodba vojaka – sokrivda
Pritožbeno sodišče se ni opredelilo do vseh pomembnih pritožbenih trditev, v svoji sodbi pa je povzelo tožnikovo izpoved drugače, kot izhaja iz zapisnika.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0015514
ZOR člen 155, 185, 185/1, 185/3, 226, 226/1, 376. ZUN člen 76b. ZVO člen 5, 5/1-8, 17/1. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
povrnitev premoženjske škode – odškodnina zaradi izkoriščanja mineralnih surovin – izkop gramoza - višina odškodnine – podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost izkopa gramoza - zmanjšanje premoženja zaradi protipravne odtujitve stvari tržna vrednost surovine – vštevanje stroškov – razpravno načelo – zastaranje odškodninske terjatve – začetek teka zastaralnega roka – skrbnost oškodovanca
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje, ker je zavrnilo očitek o kršitvi prepovedi novot s sklicevanjem na pomanjkanje pritožnikovih trditev o vplivu relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka na zakonitost in pravilnost sodbe;
- ali je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ker je sodišče druge stopnje na očitek o ugotavljanju dejstev brez trditvene podlage odgovorilo, da je sodišče prve stopnje svoje ugotovitve izčrpno obrazložilo;
- ali je pravilno stališče sodišča druge stopnje, da ugovor zastaranja v zvezi s povečanim zahtevkom ni utemeljen;
- ali je pravilno stališče sodišča druge stopnje, da od tržne cene gramoza ni treba odšteti stroškov izkopa.