ZDavP-2 člen 403, 404. ZSZ člen 58, 59, 61. URS člen 22.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - vračilo preveč plačanega nadomestila - stranka v postopku - občina - enako varstvo pravic
Obveznost plačila NUSZ je davčnopravno razmerje, ki je urejeno z davčnopravnimi pravili. Udeleženca tega razmerja sta praviloma davčni zavezanec in organ, ki davek odmerja. Občina kot javnopravna entiteta, ki je upravičena do sredstev iz naslova NUSZ, ni stranka oziroma stranska udeleženka postopka odmere NUSZ, ker ni niti zavezanec za plačilo NUSZ niti v tem postopku ne varuje nobene svoje pravice ali pravne koristi. Občina tudi ni organ, ki NUSZ odmerja, saj je bila ta pristojnost z zakonom prenesena na davčni organ.
Neutemeljen je očitek, da je odločitev arbitrarna in da je bilo kršeno načelo enakosti pred zakonom (22. člen Ustave), saj da je tožnica v neenakopravnem položaju v primerjavi z zavezancem. Zavezanec ima v postopkih odmere NUSZ drugačen, tožničinemu neprimerljiv pravni položaj. Prvostopenjski organ je z izpodbijanim sklepom odločil skladno z ustaljeno upravno in sodno prakso; načelo enakosti bi kršil kvečjemu, če bi brez tehtnih razlogov od te prakse odstopil.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - stranka postopka - občina - tožnik v upravnem sporu
Tožnica v postopku, v katerem je bila izdana izpodbijana odločba, ni nastopala kot stranka ali stranska udeleženka. Izpodbijana odločba je bila izdana zavezancu, na tega se glasi in temu je bila kot stranki tudi vročena. Tožnica je bila sicer seznanjena z odločbo, pri čemer je prvostopenjski organ izrecno navedel, da ji odločbe ne pošilja kot stranki, ampak le v seznanitev. Da bi tožnica v postopku, v katerem je bila izdana izpodbijana odločba, sodelovala kot stranka ali stranska udeleženka, niti ne zatrjuje, iz njenih tožbenih navedb izhaja ravno nasprotno.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - komunalna opremljenost - javna razsvetljava
Najkrajša dejanska možna razdalja od tožnikovega objekta do ceste z javno razsvetljavo meri 97 m, torej manj kot 100 m. Tožnik je sicer na meritvi pokazal drugo pot, po kateri je razdalja od objekta do javne ceste 106 m, vendar ta ni najkrajša dejanska pot, kar izhaja iz grafične priloge zapisnika, na katero se je skliceval drugostopenjski organ, tožbi pa jo je priložil tudi tožnik.
ZSZ (1984) člen 60, 60/3. ZUreP-1 člen 180. ZGO-1 člen 218-218d. ZEN člen 78, 96, 98, 100. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Litija člen 3. Pravilnik o vpisih v kataster stavb člen 2.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - neto tlorisna površina stavbe - register nepremičnin - pridobivanje podatkov o nepremičninah
V ponovnem postopku reševanja zadeve bo moral organ ugotavljati, ali je neto tlorisna površina, kot jo določa šesti odstavek 3. člena navedenega Odloka, enak podatek kot ga v obravnavanem primeru vsebuje REN (torej ali je podatek o uporabni površini stavbe enačiti s podatkom o neto tlorisni površini), upoštevana le za prostore, kot so določeni v tretjem odstavku 60. člena ZSZ/84 in v tem obsegu dopolniti tudi obrazložitev, da bo možen preizkus tožnikovih ugovorov glede presega oziroma razširitve prostorov, za katere je določena obveznost plačevanja nadomestila.
ZSZ (1984) člen 58-63. ZDavNepr člen 33. ZUstS člen 44. URS člen 125.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - razveljavitev zakona - nezakonit odlok - exceptio illegalis
Po razveljavitvi predpisa ali posameznih njegovih določb ne oživi prejšnja ureditev, ki je prenehala ob uveljavitvi sedaj razveljavljenih odločb.
Predpis, ki mu je veljava prenehala, kljub temu, da se še uporablja, ne more biti predmet nadaljnjih sprememb in dopolnitev. Iz tega izhaja, da se navedena predpisa lahko uporabljata le v vsebini, kakršna sta veljala ob prenehanju njune veljave.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - namembnost zemljišč - dejanska uporaba nepremičnine
Pri opredelitvi namembnosti zemljišč ni bistvena namembnost, določena v prostorskih aktih, niti v gradbenem dovoljenju, pač pa je odločilno, v kakšne namene se v obravnavanem primeru nepremičnine dejansko uporabljajo.
nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč - odmera nadomestila - možnost dostopa do javnega cestnega omrežja - javne prometne površine
Način priključitve je v obravnavanem primeru natančno predpisan z OPPN, dejansko pa odvisen od izgradnje javne prometne površine, ki očitno ni v tožničini domeni in na katero tožnica tudi ne more vplivati. Priključek na javno cesto v skladu z veljavno pravno ureditvijo torej v času odmere NUSZ ni bil zagotovljen, toženka pa se po presoji sodišča v zvezi s tem ne more uspešno sklicevati na možnost priklopa, ki je sicer fizično mogoča, vendar po eni strani v nasprotju z OPPN in s tem nezakonita, po drugi strani pa tožnici nalaga nesorazmerno breme ureditve (pravne in dejanske) nadomestila za javno prometno površino, ki je v OPPN sicer predvidena, ne pa še zgrajena. V taki situaciji zato ni mogoče šteti, da ima zemljišče zagotovljen dostop na javno cesto.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - nezazidano stavbno zemljišče - pogoji za odmero nadomestila - komunalna opremljenost zemljišč - dejanska možnost priklopa na komunalno infrastrukturo - ustavnost oziroma nezakonitost občinskega odloka
Že možnost izvedbe priključkov na javna omrežja pomeni dejansko možnost njihove izvedbe, zato dejstvo, da bi morali priključki potekati preko zemljišča, ki ni v tožnikovi lasti, še ne pomeni, da te možnosti ni.
Ni v nasprotju s predpisi ureditev, kjer je na območju, ki je namenjeno kompleksni zazidavi (izgradnja večstanovanjskega poslovno športnega objekta), uporabniku nezazidanega stavbnega zemljišča odmerjeno višje NUSZ kot uporabniku zazidanega stavbnega zemljišča.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - nezazidano stavbno zemljišče - pogoji za odmero nadomestila - komunalna opremljenost zemljišč - dejanska možnost priklopa na komunalno infrastrukturo
Za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča ni bistveno, ali je komunalna infrastruktura zgrajena vse do zemljišč zavezanca oziroma ali so priključki pripeljani neposredno na parcelo, za kar se neutemeljeno zavzema tožnica v tožbi, ampak to, da je z izvedbo lastnega priključka možna izvedba dejanske povezave z javno komunalno infrastrukturo.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - obrazložitev odločbe
Ne iz izreka ne iz obrazložitve ni razvidno, na podlagi česa je toženka tožničino nezazidano stavbno zemljišče glede na namembnost razvrstila med storitvene in trgovske namene, kar tožnica izrecno ugovarja v tožbi, iz tožbe pa izhaja, da je to uveljavljala tudi v pritožbenem postopku.
ZUreP-1 člen 140, 140/3, 143, 143/2, 146, 146/2, 179, 179/2, 190. ZPNačrt člen 79, 79/6.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - ponovljen postopek - za odločanje relevanten predpis - površina stavbnega zemljišča
Prvostopenjski organ mora v ponovljenem postopku v skladu z načelom zaupanja v pravo (2. člen Ustave) uporabiti predpis, veljaven v času uvedbe postopka za odmero komunalnega prispevka.
Glede na drugi odstavek 179. člena ZUreP-1 je bila uporaba občinskih odlokov, ki so bili sprejeti na podlagi ZSZ oziroma na njegovi podlagi izdanih podzakonskih aktih, podaljšana do 20. 7. 2007.
nadomestilo za odmero stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - poslovna površina - gostinska dejavnost
Kaj spada pod pojem poslovna površina, od katere se odmerja nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, določa četrti odstavek 60. člena ZSZ/84, in sicer je to čista tlorisna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani z njim. Ta definicija po vsebini ustreza pojmu neto tlorisne površine iz standarda SIST ISO 9836, na uporabo katerega napotuje 207. člen ZGO-1, in po katerem je neto tlorisna površina površina med navpičnimi elementi, ki omejujejo prostor. Ta površina se deli v uporabno površino, tehnično površino in komunikacijsko površino.
ZGO-1 člen 218b, 218b/1, 218b/1-2, 218b/4. ZPNačrt člen 72.
nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč - odmera nadomestila - komunalna opremljenost zemljišča - opremljeno stavbno zemljišče
Tožnik utemeljeno ugovarja, da se nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča lahko odmeri le od zemljišč, ki so komunalno opremljena (kar se tiče oskrbe s pitno vodo in energijo, odvajanja odplak in odstranjevanja odpadkov ter dostopa na javno cesto) v smislu 72. člena ZPNačrt.
Če lastnik nezazidanega stavbnega zemljišča zaradi komunalne neopremljenosti zemljišča na njem ne more zgraditi objekta, mu zanj ni mogoče odmeriti nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.
ZSZ (1984) člen 59, 62. ZUreP-1 člen 179, 179/1, 179/1-5, 180. ZSZ člen 56, 56/1, 56/1-1. ZGO-1 člen 218, 218d. ZEN člen 79, 96, 96/1, 98, 98/1, 100.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - podatki iz katastra stavb - dejanska raba - stanovanjska raba - verska dejavnost - izvajanje verske dejavnosti v stanovanju
Tožnik ima kot lastnik stanovanja pravno in dejansko možnost, da stanovanje uporablja za bivanje. Sicer v obravnavani zadevi tožnikovo bivanje in njegova uporaba stanovanja za bivanje (in ostalih) ni sporna (glede na tožbene navedbe in navedbe iz upravnega postopka), vendar pa navajanja, da uporablja stanovanje (izvaja v njem versko dejavnost) tudi Cerkev ni relevantno. Tožniku je bilo z izpodbijano odločbo odmerjeno nadomestilo zaradi njegove evidentirane uporabe stanovanja (ki ni zanikana) in pomeni dejansko domnevo glede evidentirane uporabe stanovanja, glede na četrti odstavek 218.c člena ZGO-1. V obravnavani zadevi organ ni odmeril nadomestila verski skupnosti v nasprotju z 59. členom ZSZ/84. Tožnik se zato kot fizična oseba, ki biva v stanovanju, na versko dejavnost, ki jo v njegovem stanovanju izvaja verska skupnost (kot dodatno dejavnost, ki se razen bivanja in gospodarske dejavnosti izvaja na njegovem naslovu), ne more sklicevati, kljub vlogi „nadsvečenika“ in ustanovitelja. Kolikor je pretežni namen uporabe stanovanja verska dejavnost, je tako nestanovanjsko rabo kot dejansko rabo dolžan ugotoviti geodetski organ v skladu z 90. členom ZEN, do spremembe pa se podatki, ki jih je občina pridobila kot podatek katastra stavb oz. REN, štejejo za pravilne in se je bil organ dolžan na njih opreti kot evidentiran podatek, vse v skladu z 218. členom ZGO-1.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - zazidano stavbno zemljišče
V skladu s 180. členom ZUreP-1 za potrebe odmere NUSZ za zazidana stavbna zemljišča ni mogoče šteti zemljišč, ki ne ustrezajo opredelitvi takih zemljišč v ZGO-1. Od začetka uporabe drugega odstavka 218. člena ZGO-1 torej za opredelitev zazidanih stavbnih zemljišč ni več mogoče uporabljati opredelitve, kot izhaja iz ZSZ/84, na katerega se sklicuje toženka.
ZGO-1 člen 218c, 218č. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Ilirska Bistrica člen 4, 4/2, 4/3, 6.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - komunalna opremljenost zemljišča
Uporaba določbe 4. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča pride v poštev v primerih, ko priključitev na komunalne vode in druge objekte in naprave ni izvedena in se presoja, ali je priključitev dejansko mogoča. To je tožniku pravilno pojasnil že drugostopenjski organ. Tožnikova stavbna zemljišča so (dejansko) priključena na javno električno omrežje. Ne gre torej za primer, ko bi se šele presojala dejanska možnost priključitve na električno omrežje, kar dokazuje tudi Pogodba o priključitvi na distribucijsko omrežje, ki jo je kot dokaz predložil tožnik sam. Pri tem mu je bilo tudi pravilno pojasnjeno, da dejstvo, da je sam zgradil kablovod, ne vpliva na odmero NUSZ.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - stavbno zemljišče - zazidano stavbo zemljišče
Od začetka uporabe drugega odstavka 218. člena ZGO-1 za opredelitev zazidanih stavbnih zemljišč ni več mogoče uporabljati opredelitve, kot izhaja iz ZSZ/84, na katerega se sklicuje toženka. Ta določba se tudi sicer nanaša na prostore, za kar v obravnavanem primeru ne gre, saj je iz (sicer vsebinsko skope) obrazložitve obeh odločb razvidno, da gre za dostope, dovoze in dvorišča.
ZDavP-2 člen 79, 79/3. ZUP člen 113, 113/2, 118, 118/2. ZOdvT člen 13.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - stroški postopka - pritožba - ponovni postopek - uspeh v postopku
Določbe tretjega odstavka 79. člena ZDavP-2 ni mogoče razumeti v absolutnem smislu, torej da se postopek lahko konča samo za stranko ugodno ali pa neugodno, pač pa glede na uspelo pritožbo in ponovljen postopek ter zmanjšanje obveznosti tudi deloma ugodno oziroma deloma neugodno. V primeru delnega uspeha se stroški delijo v sorazmerju z doseženim uspehom.
Če je stranka v pravnem sredstvu dovolj določno opredelila sporni oziroma izpodbijani del oziroma znesek, se to upošteva tudi pri odločanju o stroških postopka; sicer pa se šteje, da je odločitev izpodbijala v celoti in tako računa uspeh v postopku.
Tudi stroškovno odločitev mora upravni organ obrazložiti tako, da je mogoč njen preizkus, in to toliko bolj, kolikor odstopi od višine nagrade, predvidene za povprečni primer. Pri tem presoje, da gre za primer, manj zahteven od povprečnega, ni mogoče utemeljevati s tistimi merili, ki so po svoji naravi kvečjemu pokazatelj nadpovprečne zahtevnosti (uporaba tujih pravnih virov, posebnega strokovnega znanja z izvenpravnih področij, pravnega specialističnega znanja ali tujega jezika).
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - odločba Ustavnega sodišča - exceptio illegalis
Po odločbi Ustavnega sodišča, s katero je bil razveljavljen ZDavNepr, VI. Poglavje ZSZ84 in Odlok o nadomestilih za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Naklo nista začela ponovno veljati, temveč se zgolj uporabljata do drugačne zakonske ureditve obdavčitve nepremičnin. Predpis, ki mu je veljava prenehala, pa kljub temu, da se ga še uporablja, ne more biti predmet nadaljnjih sprememb oziroma dopolnitev. Iz tega izhaja, da se navedena predpisa lahko uporabljata le taka, kakršna sta veljala ob prenehanju njune veljave. To pomeni, da Odloka, ki je prenehal veljati s 1. 1. 2014, ni več mogoče spreminjati ali dopolnjevati. Med drugim je z njim za leto 2013 določena tudi vrednost točke za odmero NUSZ v višini 0,000289 EUR za zazidano stavbo zemljišče in za nezazidano stavbno zemljišče v višini 0,000134 EUR.
ZSZ člen 58, 58/2. ZGO-1 člen 218b. ZDavP-2 člen 404.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - nezazidano stavbno zemljišče
Tožnikovi parceli sta po prostorskih aktih OBČINE namenjeni za gradnjo in izpolnjujeta pogoje za nezazidana stavbna zemljišča, predpisane v 218. b. členu ZGO-1, čemur ne oporeka niti tožnik. Prvostopenjski organ je svojo odločitev oprl na določbo 404. člena ZDavP-2 ter na določbo drugega odstavka 58. člena ZSZ. Glede na navedeno pravno podlago, je prvostopenjski organ tožniku pravilno odmeril nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2013.
Dokler so v veljavi predpisi, ki njegova zemljišča uvrščajo med stavbna zemljišča, davčni organ utemeljeno odmerja nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, četudi gradnja na spornih parcelah tožnika zaradi grabna, ki ju razpolavlja, dejansko v naravi ni mogoča.