nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - merila za odmero - razlikovanje med zavezanci - igralnica - exceptio illegalis - načelo enakosti pred zakonom
Višina obveznosti posameznega zavezanca mora biti v razumnem sorazmerju z višino dohodka, ki ga prinaša izjemno ugodna lokacija.
Občina Šempeter - Vrtojba, ni dovolj pojasnila, zakaj so zavezanci, ki uporabljajo zazidana stavbna zemljišča za dejavnost igralnic, obremenjeni sorazmerno višje kot drugi, ki opravljajo ostalo zabaviščno dejavnost.
Če se stopnja obremenitve izrazi s številom točk, katerih višina je odvisna od lege, vrste namembnosti in s tem povezanih izjemnih ugodnosti zemljišča v zvezi s pridobivanjem dohodka, to predhodno zahteva primerjavo med posameznimi gospodarskimi subjekti glede ustvarjanja dohodka na isti lokaciji in to tako z vidika opravljanje primerljivih kot z vidika opravljanja drugih dejavnosti.
Zgolj trditve o večji možnosti ustvarjanja dohodka v igralnicah zaradi neposredne bližine meje z Italijo, njihovo nepretrgano delovanje, bližina bencinskih servisov, koriščenje javne infrastrukture ter odklonski pojavi v okolju ne pojasnjujejo razmerij med različnimi obremenitvami zavezancev, ki na isti lokaciji opravljajo svojo dejavnost, zlasti ne med zavezanci, ki opravljajo dejavnost iste vrste.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - upravni spor - tožbena novota
Tožnica šele v tožbi prvič navaja, da obravnavana zemljišča nimajo možnosti priključitve na plinsko omrežje in da naj bi bila zato izpodbijana odločba v tem delu nepravilna. Ker je (kot že pojasnjeno) iz izreka izpodbijane prvostopenjske odločbe razvidno, da je bila pri obračunu NUSZ upoštevana tudi postavka za opremljenost zemljišč s plinovodom, in je zato imela tožnica možnost, da to zatrjevano nepravilnost uveljavlja že v pritožbi, pa tega ni storila, je takšen tožbeni očitek nedovoljena tožbena novota.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - zavezanci za plačilo - dejanska raba - kataster stavb - cerkve in druge verske skupnosti
Ker je bila v katastru stavb v času izdaje izpodbijane odločbe dejanska raba stavbe opredeljena kot stanovanjska, je FURS ravnal pravilno, ko je tožniku za omenjeno stavbo odmeril nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Iz podatkov katastra stavb namreč izhaja, da je stavba v pretežni meri namenjena stanovanjski dejavnosti in torej ne verski dejavnosti verskih skupnosti.
ZENU člen 81, 81/1, 81/6, 86, 86-6, 87, 87/3, 87/7, 93, 95. SZ-1 člen 48, 48/2, 4.
kataster stavb - vpis stavbe v kataster stavb - evidentiranje sprememb v katastru stavb - upravnik večstanovanjske stavbe - pooblastila upravnika - upravnik kot zastopnik etažnih lastnikov - soglasje vseh etažnih lastnikov - elaborat
Iz tretjega odstavka 87. člena ZEN izhaja, da na obravnavi geodetsko podjetje seznani lastnike dela stavbe, katerega podatek se spreminja (v primeru skupnih delov stavbe so to vsi lastniki posebnih delov), z vsebino spremembe, s primerjavo poteka v elaboratu spremembe podatkov katastra stavb in v naravi. V obravnavani zadevi seznanitev lastnikov ni bila opravljena, iz zapisnika pa tudi ne izhaja vsebina spremembe (staro, novo stanje), tako da sodišče ne more preizkusiti, ali je v zadevi glede na 93. člen ZEN obstajala podlaga za ugotovitev spremembe - vpis novega dela stavbe.
Iz elaborata mora izhajati ugotovljena sprememba dejanske rabe, ki pomeni nov del stavbe, glede na prejšnje stanje, ko novega dela stavbe ni bilo. Sprememba mora izhajati tudi iz izreka odločbe, kot izhaja iz petega odstavka 95. člena ZEN.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - pogoji za odmero nadomestila - komunalna opremljenost zemljišč
Sodišče se strinja s presojo upravnih organov, da ima sporno zemljišče dostop do javne ceste. Pri tem je bistvena možnost dejanskega dostopa do javne ceste. Pravna ureditev uporabe povezovalne poti in tožbeno zatrjevanje, da dostop do javne ceste preprečuje zazidano zemljišče, pa na vprašanje možnosti dejanskega dostopa ne vpliva.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - pogoji za odmero nadomestila - komunalna opremljenost stavbnega zemljišča - možnost priklopa na javno komunalno omrežje
Za tožnika je sporna le možnost dostopa do občinske javne ceste. Omenjeni pogoj pa je v skladu s četrtim odstavkom 218.b člena ZGO-1 izpolnjen že, če taka možnost obstaja. Navedeno ne pomeni, da bi morala parcela ležati ob javni poti niti, da dostopna pot ne more potekati po zemljiščih v privatni lasti. Pravna ureditev uporabe povezovalne poti namreč na vprašanje možnosti dejanskega dostopa ne vpliva in tudi ni stvar postopka odmere stavbnega nadomestila, temveč je to lahko relevantno v postopku izdaje gradbenega dovoljenja.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odprava oziroma razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici
Iz sodne prakse Vrhovnega sodišča RS (sodba X Ips 380/2012 z dne 12. 9. 2013) izhaja, da spreminjanje odločb, še zlasti po njihovi dokončnosti in pravnomočnosti, zmanjšuje zaupanje v pravo, zato se izredna pravna sredstva umeščajo v sistem za zagotovitev sanacije le najhujših napak pri urejanju upravnopravnih razmerij. Zato je Vrhovno sodišče RS pri navedenem izrednem pravnem sredstvu po drugem odstavku 88. člena ZDavP-2 presojalo, ali je bilo v zadevi očitno kršeno materialno pravo.
Kršitev je očitna, če jo je, glede na z odločbo ugotovljeno dejansko stanje mogoče ugotoviti neposredno, ne pa tudi v primeru, če jo je mogoče ugotoviti posredno, s preverjanjem pravilnosti dejanskega stanja, na katero se odločba opira. V obravnavanem primeru ne gre za očitno kršitev, saj zgolj dejansko stanje, ugotovljeno z odločbo, ne nakazuje, da je bil materialni predpis uporabljen napačno.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - nezazidano stavbno zemljišče
Tudi če bi držale tožnikove navedbe o tem, da gradnja na zemljiščih ni mogoča, kar pa v upravnem postopku ni bilo izkazano, tega prvostopenjski organ kot drugostopenjski organ nista mogla upoštevati, dokler je v veljavi predpis, ki tožnikova zemljišča uvršča med stavbna zemljišča.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - oprostitev plačila nadomestila - prijava prebivališča
Pogoj za petletno oprostitev plačevanja NUSZ je po zakonski ureditvi nakup ali gradnja stanovanja ali stanovanjske hiše ter plačilo stroškov urejanja stavbnega zemljišča, pri čemer doba petletne oprostitve začne teči z vselitvijo. Zakon torej ne pogojuje petletne oprostitve plačila NUSZ s prijavo (stalnega ali začasnega) prebivališča po ZPPreb, kot to razloguje organ, temveč mora zavezanec izkazati ''le'' vselitev. Zato pa tudi ni mogoče kot edino pravno relevantno dejstvo upoštevati podatka, pridobljenega iz uradne evidence Centralnega registra prebivalcev, saj se lahko to dejstvo (torej dejstvo vselitve) dokaže tudi s kakšnim drugim dokazom.
ZSZ člen 60, 61. ZGO-1 člen 218b, 218b/1, 218b/1-2.
nadomestilo za odmero stavbnega zemljišča - nezazidano stavbno zemljišče - obveznost plačila komunalnega prispevka - dejanska možnost priklopa na komunalno infrastrukturo - ustavnost oziroma nezakonitost občinskega odloka
Že možnost izvedbe priključkov na javna omrežja pomeni dejansko možnost njihove izvedbe, zato dejstvo, da bi morali priključki potekati preko zemljišča, ki ni v lasti tožnikov, še ne pomeni, da te možnosti ni.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - zavezanec za plačilo - neposredni uporabnik zemljišča
V zadevi ni sporno, da tožnik uporablja objekte na naslovu B., saj tam živi. To pomeni, da neposredno uporablja tudi zazidano stavbno zemljišče, zato je dolžen plačati nadomestilo za njegovo uporabo. Za odločitev v zadevi tako ni pomembna okoliščina, da je lastninska pravica zaradi nedokončanega zapuščinskega postopka še vedno vpisana na njegovega pokojnega očeta.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - stranka postopka - občina - tožnik v upravnem sporu
Tožnica v postopku, v katerem je bila izdana izpodbijana odločba, ni nastopala kot stranka ali stranska udeleženka. Izpodbijana odločba je bila izdana zavezancu, na tega se glasi in temu je bila kot stranki tudi vročena. Tožnica je bila sicer seznanjena z odločbo, pri čemer je prvostopenjski organ izrecno navedel, da ji odločbe ne pošilja kot stranki, ampak le v seznanitev. Da bi tožnica v postopku, v katerem je bila izdana izpodbijana odločba, sodelovala kot stranka ali stranska udeleženka, niti ne zatrjuje, iz njenih tožbenih navedb izhaja ravno nasprotno.
ZDavP-2 člen 403, 404. ZSZ člen 58, 59, 61. URS člen 22.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - vračilo preveč plačanega nadomestila - stranka v postopku - občina - enako varstvo pravic
Obveznost plačila NUSZ je davčnopravno razmerje, ki je urejeno z davčnopravnimi pravili. Udeleženca tega razmerja sta praviloma davčni zavezanec in organ, ki davek odmerja. Občina kot javnopravna entiteta, ki je upravičena do sredstev iz naslova NUSZ, ni stranka oziroma stranska udeleženka postopka odmere NUSZ, ker ni niti zavezanec za plačilo NUSZ niti v tem postopku ne varuje nobene svoje pravice ali pravne koristi. Občina tudi ni organ, ki NUSZ odmerja, saj je bila ta pristojnost z zakonom prenesena na davčni organ.
Neutemeljen je očitek, da je odločitev arbitrarna in da je bilo kršeno načelo enakosti pred zakonom (22. člen Ustave), saj da je tožnica v neenakopravnem položaju v primerjavi z zavezancem. Zavezanec ima v postopkih odmere NUSZ drugačen, tožničinemu neprimerljiv pravni položaj. Prvostopenjski organ je z izpodbijanim sklepom odločil skladno z ustaljeno upravno in sodno prakso; načelo enakosti bi kršil kvečjemu, če bi brez tehtnih razlogov od te prakse odstopil.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - komunalna opremljenost - javna razsvetljava
Najkrajša dejanska možna razdalja od tožnikovega objekta do ceste z javno razsvetljavo meri 97 m, torej manj kot 100 m. Tožnik je sicer na meritvi pokazal drugo pot, po kateri je razdalja od objekta do javne ceste 106 m, vendar ta ni najkrajša dejanska pot, kar izhaja iz grafične priloge zapisnika, na katero se je skliceval drugostopenjski organ, tožbi pa jo je priložil tudi tožnik.
ZSZ (1984) člen 60, 60/3. ZUreP-1 člen 180. ZGO-1 člen 218-218d. ZEN člen 78, 96, 98, 100. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Litija člen 3. Pravilnik o vpisih v kataster stavb člen 2.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - neto tlorisna površina stavbe - register nepremičnin - pridobivanje podatkov o nepremičninah
V ponovnem postopku reševanja zadeve bo moral organ ugotavljati, ali je neto tlorisna površina, kot jo določa šesti odstavek 3. člena navedenega Odloka, enak podatek kot ga v obravnavanem primeru vsebuje REN (torej ali je podatek o uporabni površini stavbe enačiti s podatkom o neto tlorisni površini), upoštevana le za prostore, kot so določeni v tretjem odstavku 60. člena ZSZ/84 in v tem obsegu dopolniti tudi obrazložitev, da bo možen preizkus tožnikovih ugovorov glede presega oziroma razširitve prostorov, za katere je določena obveznost plačevanja nadomestila.
ZSZ (1984) člen 58-63. ZDavNepr člen 33. ZUstS člen 44. URS člen 125.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - razveljavitev zakona - nezakonit odlok - exceptio illegalis
Po razveljavitvi predpisa ali posameznih njegovih določb ne oživi prejšnja ureditev, ki je prenehala ob uveljavitvi sedaj razveljavljenih odločb.
Predpis, ki mu je veljava prenehala, kljub temu, da se še uporablja, ne more biti predmet nadaljnjih sprememb in dopolnitev. Iz tega izhaja, da se navedena predpisa lahko uporabljata le v vsebini, kakršna sta veljala ob prenehanju njune veljave.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - namembnost zemljišč - dejanska uporaba nepremičnine
Pri opredelitvi namembnosti zemljišč ni bistvena namembnost, določena v prostorskih aktih, niti v gradbenem dovoljenju, pač pa je odločilno, v kakšne namene se v obravnavanem primeru nepremičnine dejansko uporabljajo.
nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč - odmera nadomestila - možnost dostopa do javnega cestnega omrežja - javne prometne površine
Način priključitve je v obravnavanem primeru natančno predpisan z OPPN, dejansko pa odvisen od izgradnje javne prometne površine, ki očitno ni v tožničini domeni in na katero tožnica tudi ne more vplivati. Priključek na javno cesto v skladu z veljavno pravno ureditvijo torej v času odmere NUSZ ni bil zagotovljen, toženka pa se po presoji sodišča v zvezi s tem ne more uspešno sklicevati na možnost priklopa, ki je sicer fizično mogoča, vendar po eni strani v nasprotju z OPPN in s tem nezakonita, po drugi strani pa tožnici nalaga nesorazmerno breme ureditve (pravne in dejanske) nadomestila za javno prometno površino, ki je v OPPN sicer predvidena, ne pa še zgrajena. V taki situaciji zato ni mogoče šteti, da ima zemljišče zagotovljen dostop na javno cesto.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - nezazidano stavbno zemljišče - pogoji za odmero nadomestila - komunalna opremljenost zemljišč - dejanska možnost priklopa na komunalno infrastrukturo
Za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča ni bistveno, ali je komunalna infrastruktura zgrajena vse do zemljišč zavezanca oziroma ali so priključki pripeljani neposredno na parcelo, za kar se neutemeljeno zavzema tožnica v tožbi, ampak to, da je z izvedbo lastnega priključka možna izvedba dejanske povezave z javno komunalno infrastrukturo.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - nezazidano stavbno zemljišče - pogoji za odmero nadomestila - komunalna opremljenost zemljišč - dejanska možnost priklopa na komunalno infrastrukturo - ustavnost oziroma nezakonitost občinskega odloka
Že možnost izvedbe priključkov na javna omrežja pomeni dejansko možnost njihove izvedbe, zato dejstvo, da bi morali priključki potekati preko zemljišča, ki ni v tožnikovi lasti, še ne pomeni, da te možnosti ni.
Ni v nasprotju s predpisi ureditev, kjer je na območju, ki je namenjeno kompleksni zazidavi (izgradnja večstanovanjskega poslovno športnega objekta), uporabniku nezazidanega stavbnega zemljišča odmerjeno višje NUSZ kot uporabniku zazidanega stavbnega zemljišča.