URS člen 14. ZSZ (1984) člen 61. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča Mestne občine Maribor člen 4, 7, 8, 9.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - merila za odmero nadomestila - exceptio illegalis - enakost pred zakonom
Po presoji sodišča 9. člen Odloka MOM v delu, ki določa, da se zemljišča iz 2. območja in iz 5. skupine obremenijo s 500 točkami, ni v neskladju s 14. členom Ustave RS. Zavezanci so namreč za ta zemljišča po Odloku MOM tako po kriteriju dejavnosti, ki jo opravljajo, kot tudi po kriteriju lege zemljišč med najmanj obremenjenimi gospodarskimi subjekti - nekoliko manj (to je z 200 točkami) so obremenjena le zemljišča iz 3. in 4. območja, ki se nahajajo izven centra Mestne občine Maribor. Ker predstavlja lega zemljišč eno od zakonsko dopustnih meril, ki se lahko upošteva pri določanju višine nadomestila, različna obremenitev zemljišč v odvisnosti od njihove lege še ne pomeni posega v pravico do enakosti pred zakonom.
nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč - odmera nadomestila - podatki za odmero nadomestila - podatki uradnih evidenc
Iz upravnega spisa izhaja, da je organ na prvi stopnji pri izračunu nadomestila v skladu z 218.c in 218.č členom ZGO-1 upošteval podatke uradnih evidenc (Registra nepremičnin), med katere sodijo tudi podatki o pozidanosti stavbnih zemljišč ter podatki o čisti površini stavb in površini zemljišč, od katerih se odmerja nadomestilo. Tožnik je v upravnem postopku sicer nasprotoval tako ugotovljenemu dejanskemu stanju, ni pa izkazal, da je v skladu z ZEN začel ustrezne postopke za spremembo podatkov v uradnih evidencah, zaradi česar se šteje, da so podatki iz uradnih evidenc, ki jih je uporabil organ za izračun nadomestila, pravilni.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - pravna podlaga za odmero - uporaba predpisov - pravne posledice razveljavite zakona
Z odločbo Ustavnega sodišča, s katero je bil razveljavljen ZDavNepr, VI. Poglavje ZSZ84 in odlok nista začela ponovno veljati, pač pa se le uporabljata do drugačne zakonske ureditve obdavčitve nepremičnin, in sicer v vsebini, kot je veljala ob prenehanju njune veljave. Predpis, ki mu je veljava prenehala, kljub temu, da se ga še uporablja, ne more biti predmet nadaljnjih sprememb oziroma dopolnitev.
nadomestilo za odmero stavbnega zemljišča - nezazidano stavbno zemljišče
Za razliko od nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča, ki se plačuje od stanovanjske oziroma poslovne površine, prvi odstavek 60. člena ZSZ/84 izrecno določa, da se nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča plačuje od površine nezazidanega stavbnega zemljišča, ki je po prostorskem izvedbenem načrtu določeno za gradnjo oziroma za katero je pristojni organ izdal lokacijsko dovoljenje.
ZSZ (1984) člen 61. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju Mestne občine Nova Gorica člen 8, 9. Dogovor o usklajevanju meril za določanje območij, na katerih se plačuje NUSZ in meril za določanje višine tega nadomestila člen 4. URS člen 14, 14/2.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - merila za odmero nadomestila - ugovor neenake obravnave zavezancev - nezakonitost občinskega odloka - exceptio illegalis
Zakon o stavbnih zemljiščih sicer ne določa, da bi morala občina pred določitvijo meril za odmero višine nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča pridobiti podatke o dohodku v posamezni dejavnosti, vendar pa to izhaja že iz narave stvari same, enako je to mogoče razumeti tudi iz stališč Ustavnega sodišča. Če se stopnja obremenitve izrazi s številom točk, katerih višina je odvisna od lege, vrste namembnosti in s tem povezanih izjemnih ugodnosti zemljišča v zvezi s pridobivanjem dohodka, to predhodno zahteva primerjavo med posameznimi gospodarskimi subjekti glede ustvarjanja dohodka na isti lokaciji in to tako z vidika opravljanje primerljivih kot z vidika opravljanja drugih dejavnosti.
Različnost obremenitev zavezancev zaradi ugodnosti v zvezi s pridobivanjem dohodka, ki jo prinaša lokacija, ne more temeljiti le na oceni občine, kot izhaja iz njenega odgovora v konkretnem primeru, torej, da so to na eni strani izjemno ugodna zemljišča za pridobivanje dohodka, na drugi strani pa, da taka dejavnost vnaša v okolje negativne vidike, za odpravo katerih država in občina potrebujeta finančna sredstva, prav tako pa tudi ne na soglasju enega od zavezancev.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - možnost izjave v postopku
Pri odmeri nadomestila za stavbno zemljišče gre za postopek, ki ga davčni organ izvaja na podlagi predloženih listin občine in podatkov, pridobljenih iz uradnih evidenc, zato tudi opustitev zaslišanja stranke oziroma opustitev pridobitve izjave stranke same, v postopkih odmere nadomestila niso takšne procesne kršitve, ki bi lahko vplivale na pravilnost odločitve.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - stroški postopka - odmera stroškov postopka - breme stroškov postopka - uspeh v postopku
Sodišče se strinja s toženko, da je treba tožnikov uspeh v postopku presojati glede na višino nadomestila, ki mu je bilo odmerjeno (prim. tudi stališče tega sodišča v sodbi I U 1220/2013). Vendar pa toženka nima prav, ko popoln tožnikov uspeh enači izključno s situacijo, ko mu nadomestilo sploh ne bi bilo odmerjeno. Takšno stališče namreč ne upošteva možnosti, da se zavezanec ne pritoži zoper odmerno odločbo v celoti, temveč le zoper njen del (npr. ne nasprotuje odmeri dajatve, meni pa, da je bila odmerjena v napačni višini).
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - zahteva za vračilo preplačila davkov - očitna napaka - podatki iz uradnih evidenc - podatek iz katastra stavb
Postopek preverjanja dejanskega stanja v okviru izrednega pravnega sredstva po 90. členu ZDavP-2 ni predviden, temveč bi bil tožnik do njega upravičen le v okviru rednih pravnih sredstev (pritožbe).
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - izbris nepremičnine iz zemljiške knjige - načelo zaslišanja stranke
Iz zemljiško knjižnega izpiska je razvidno, da je bil dne 5.10.2013 izveden vpis, ki učinkuje od 4.10.2013, s katerim je bila nepremičnina s parc. št. 788/2 izbrisana iz zemljiške knjige, enako je bila izbrisana tudi nepremičnina s parc. št. 787/0, na novo pa namesto tega vpisana sedaj obstoječa nova nepremičnina s parc. št. 788/3. Sodišče meni, da bi to dejstvo moral upoštevati že drugostopenjski organ in že iz tega razloga odpraviti prvostopenjsko odločbo, saj se nanaša na nepremičnino, ki v času odločanja nesporno ni več obstajala.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - nezazidano stavbno zemljišče
Tožnikovi parceli sta po prostorskih aktih namenjeni za gradnjo. Prvostopenjski organ je imel glede na določila ZDavP-2 ter ZSZ pravno podlago za izdajo izpodbijane odločbe.
Tožnik v obravnavani zadevi priznava, da je na parcelah zagotovljena oskrba s pitno vodo, električno energijo, odvajanje odplak, odvoz odpadkov in dostop na javno cesto, kar je eden od pogojev, da se skladno z 218.b členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o graditvi objektov lahko zemljiške parcele štejejo kot nezazidana stavbna zemljišča.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - izbris parcele - načelo zaslišanja stranke
Drugostopenjski organ bi moral prvostopenjsko odločbo odpraviti, saj se ta nanaša še vedno na parcelo št. 788/2, čeprav je bila v času prvostopenjske odločbe ta parcela že izbrisana. Iz izpiska iz zemljiške knjige z dne 8. 10. 2014 namreč izhaja, da je bila izvedba tega vpisa dne 5. 10. 2013, začetek učinkovanja vpisa pa je od 4. 10. 2013, torej že pred izdajo prvostopenjske odločbe.
Iz upravnega spisa ni razvidno, da bi bil dopis Občine Piran posredovan tožnici, da se o njem izjasni, zato je po mnenju sodišča prišlo tudi do kršitve načela zaslišanja stranke.
ZSZ člen 59, 59/2, 59/3. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča Mesta Ljubljana člen 14. ZDavP-2 člen 404.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - oprostitev plačila nadomestila - novo stanovanje - predhodno vprašanje
Po določbi 14. člena občinskega Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča odloča o oprostitvi plačila nadomestila Mestna uprava Mestne občine Ljubljana oziroma po pooblastilu pristojni organ in ne davčni organ, ki je izdal izpodbijano odločbo.
Vprašanje, ali je zavezanec oproščen nadomestila, ni predhodno vprašanje, saj gre v postopku oprostitve plačila nadomestila za postopek, ki se začne na zahtevo stranke in ne za postopek po uradni dolžnosti. Če bi bilo to vprašanje res predhodno vprašanje, potem bi moral davčni organ vse postopke odmere nadomestila pri vseh zavezancih prekiniti in po uradni dolžnosti poizvedovati pri občinah, ali so bili zavezanci oproščeni plačila nadomestila.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - vračilo preveč plačanega nadomestila - aktivna legitimacija - stranka v postopku - občina
Občina kot javnopravni subjekt, ki je upravičen do sredstev iz naslova NUSZ, ni stranka oziroma stranska udeleženka postopka odmere nadomestila, ker ni ne zavezanec za plačilo nadomestila, ne varuje nobene svoje pravice ali pravne koristi, niti ni organ, ki to nadomestilo odmerja. Slednja pristojnost je bila namreč z zakonom prenesena v pristojnost davčnega organa.
ZSZ (1984) člen 61. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju Mestne občine Nova Gorica člen 8, 9, 10b, 11.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - območje izjemne ugodnosti lokacije - načelo enakosti - exceptio illegalis
Območje izjemne ugodnosti lokacije (I.a cona), kjer se nahajajo tožnikovi prostori, predstavlja osrednje mestno središče Nova Gorica, ki je regijsko središče tik ob meji. Na tem območju je komunalna opremljenost najvišje stopnje, kar pomeni tudi višje točke za odmero NUSZ. V tej coni je možnost priključitve na vodovodno, električno, kanalizacijsko, toplovodno, telefonsko omrežje kot tudi na kabelsko televizijo in cestno omrežje. Razen tega je cona I.a opremljena še s kolesarskimi potmi in peš hodniki, javno razsvetljavo, javnimi parkirnimi površinami, zelenimi površinami z otroškimi igrišči, javnimi površinami s hortikulturno ureditvijo, prostor pa je namenjen predvsem pešcem in kolesarjem. To območje je namenjeno prepletu trgovskih, oskrbnih, storitvenih, upravnih, socialnih, zdravstvenih, vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih, verskih in podobnih dejavnosti ter bivanju. V tej coni je največja dostopnost do teh dejavnosti. Tu so koncentrirane dejavnosti javnih služb občinskega, regijskega in državnega nivoja v neposredni bližini osrednjega regijskega šolskega centra. Gre za prostor, ki ga dnevno obišče veliko število uporabnikov storitev, obiskovalcev kot tudi osrednji prostor srečevanja v mestu in regiji. Zaradi vsega naštetega Mestna občina B. meni, da je to območje ugodno za pridobivanje dohodka v gospodarski dejavnosti, saj je velika pretočnost ljudi zagotovljena.
Ne gre za kršitev načela enakosti pred zakonom, saj so vsi imetniki nestanovanjskih stavb na določenem območju, v konkretnem primeru na območju cone I.a, dodatno obremenjeni enako. Lokacija izven tega območja pa pomeni tudi drugačen položaj od tožnikovega.
ZGO-1 člen 218b, 218b/1, 218b/1-2. ZSZ (1984) člen 58, 62.
nadomestilo za odmero stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - dejanska možnost priklopa na komunalno infrastrukturo - dostop do javnega cestnega omrežja
Tožnica ugotovitvi, da njeno zemljišče leži ob zemljišču, ki je v naravi cesta, ne ugovarja. Zgolj dejstvo, da dostopna pot deloma poteka po zemljišču v lasti tretje osebe, pa še ne pomeni, da ni dejanskega dostopa do javne ceste.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - nezazidano stavbno zemljišče - zemljišče v rudniškem prostoru
Za odločitev, da zemljišče ustreza opredelitvi nezazidanega stavbnega zemljišča po 2. ali 3. točki petega odstavka 218. člena ZGO-1, je treba ugotoviti tudi dejanske okoliščine: da je na zemljišču podeljena koncesija za izkoriščanje mineralnih surovin, pa se z izkoriščanjem še ni začelo, oziroma da se je z izkoriščanjem mineralnih surovin že prenehalo in da sanacija še ni izvedena.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - obnova postopka - obnovitveni razlog - nova dejstva in novi dokazi
V obravnavani zadevi sicer stranka zatrjuje dejstva, ki naj bi obstajala že v času prvega postopka, vendar pa tega v prejšnjem postopku ni zatrjevala. Kot dokaz prilaga mnenje strokovnega pomočnika A.A., ki je nastalo šele po izdaji odločbe, torej ne gre za dokaz, ki bi obstajal že v prvotnem postopku.
Če predlaga obnovo stranka, je nov dokaz obnovitveni razlog le, če se nanaša na dejstva, ki jih je stranka zatrjevala v prejšnjem postopku, pa jih prav zato, ker za dokaz ni vedela ali ga ni imela možnost uporabiti, ni uspelo dokazati. Kot novo dejstvo in nov dokaz tudi ni mogoče upoštevati naknadno pridobljenih stališč in mnenj upravnih organov ter strokovnih organizacij. Zaradi tega niso izpolnjeni pogoji za obnovo postopka iz prve točke 260. člena ZUP.
nadomestilo za odmero stavbnega zemljišča - zavezanec za plačilo nadomestila - oprostitev plačila nadomestila
Tožnica bi se lahko uspešno sklicevala na oprostitev plačila NUSZ kot oviro za izdajo izpodbijane odločbe le, če bi bila v času njene izdaje (18. 4. 2013) že oproščena plačila NUSZ.