nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - obrazložitev odločbe
Ne iz izreka ne iz obrazložitve ni razvidno, na podlagi česa je toženka tožničino nezazidano stavbno zemljišče glede na namembnost razvrstila med storitvene in trgovske namene, kar tožnica izrecno ugovarja v tožbi, iz tožbe pa izhaja, da je to uveljavljala tudi v pritožbenem postopku.
ZUreP-1 člen 140, 140/3, 143, 143/2, 146, 146/2, 179, 179/2, 190. ZPNačrt člen 79, 79/6.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - ponovljen postopek - za odločanje relevanten predpis - površina stavbnega zemljišča
Prvostopenjski organ mora v ponovljenem postopku v skladu z načelom zaupanja v pravo (2. člen Ustave) uporabiti predpis, veljaven v času uvedbe postopka za odmero komunalnega prispevka.
Glede na drugi odstavek 179. člena ZUreP-1 je bila uporaba občinskih odlokov, ki so bili sprejeti na podlagi ZSZ oziroma na njegovi podlagi izdanih podzakonskih aktih, podaljšana do 20. 7. 2007.
nadomestilo za odmero stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - poslovna površina - gostinska dejavnost
Kaj spada pod pojem poslovna površina, od katere se odmerja nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, določa četrti odstavek 60. člena ZSZ/84, in sicer je to čista tlorisna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani z njim. Ta definicija po vsebini ustreza pojmu neto tlorisne površine iz standarda SIST ISO 9836, na uporabo katerega napotuje 207. člen ZGO-1, in po katerem je neto tlorisna površina površina med navpičnimi elementi, ki omejujejo prostor. Ta površina se deli v uporabno površino, tehnično površino in komunikacijsko površino.
ZGO-1 člen 218b, 218b/1, 218b/1-2, 218b/4. ZPNačrt člen 72.
nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč - odmera nadomestila - komunalna opremljenost zemljišča - opremljeno stavbno zemljišče
Tožnik utemeljeno ugovarja, da se nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča lahko odmeri le od zemljišč, ki so komunalno opremljena (kar se tiče oskrbe s pitno vodo in energijo, odvajanja odplak in odstranjevanja odpadkov ter dostopa na javno cesto) v smislu 72. člena ZPNačrt.
Če lastnik nezazidanega stavbnega zemljišča zaradi komunalne neopremljenosti zemljišča na njem ne more zgraditi objekta, mu zanj ni mogoče odmeriti nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.
ZSZ (1984) člen 59, 62. ZUreP-1 člen 179, 179/1, 179/1-5, 180. ZSZ člen 56, 56/1, 56/1-1. ZGO-1 člen 218, 218d. ZEN člen 79, 96, 96/1, 98, 98/1, 100.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - podatki iz katastra stavb - dejanska raba - stanovanjska raba - verska dejavnost - izvajanje verske dejavnosti v stanovanju
Tožnik ima kot lastnik stanovanja pravno in dejansko možnost, da stanovanje uporablja za bivanje. Sicer v obravnavani zadevi tožnikovo bivanje in njegova uporaba stanovanja za bivanje (in ostalih) ni sporna (glede na tožbene navedbe in navedbe iz upravnega postopka), vendar pa navajanja, da uporablja stanovanje (izvaja v njem versko dejavnost) tudi Cerkev ni relevantno. Tožniku je bilo z izpodbijano odločbo odmerjeno nadomestilo zaradi njegove evidentirane uporabe stanovanja (ki ni zanikana) in pomeni dejansko domnevo glede evidentirane uporabe stanovanja, glede na četrti odstavek 218.c člena ZGO-1. V obravnavani zadevi organ ni odmeril nadomestila verski skupnosti v nasprotju z 59. členom ZSZ/84. Tožnik se zato kot fizična oseba, ki biva v stanovanju, na versko dejavnost, ki jo v njegovem stanovanju izvaja verska skupnost (kot dodatno dejavnost, ki se razen bivanja in gospodarske dejavnosti izvaja na njegovem naslovu), ne more sklicevati, kljub vlogi „nadsvečenika“ in ustanovitelja. Kolikor je pretežni namen uporabe stanovanja verska dejavnost, je tako nestanovanjsko rabo kot dejansko rabo dolžan ugotoviti geodetski organ v skladu z 90. členom ZEN, do spremembe pa se podatki, ki jih je občina pridobila kot podatek katastra stavb oz. REN, štejejo za pravilne in se je bil organ dolžan na njih opreti kot evidentiran podatek, vse v skladu z 218. členom ZGO-1.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - zazidano stavbno zemljišče
V skladu s 180. členom ZUreP-1 za potrebe odmere NUSZ za zazidana stavbna zemljišča ni mogoče šteti zemljišč, ki ne ustrezajo opredelitvi takih zemljišč v ZGO-1. Od začetka uporabe drugega odstavka 218. člena ZGO-1 torej za opredelitev zazidanih stavbnih zemljišč ni več mogoče uporabljati opredelitve, kot izhaja iz ZSZ/84, na katerega se sklicuje toženka.
ZGO-1 člen 218c, 218č. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Ilirska Bistrica člen 4, 4/2, 4/3, 6.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - komunalna opremljenost zemljišča
Uporaba določbe 4. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča pride v poštev v primerih, ko priključitev na komunalne vode in druge objekte in naprave ni izvedena in se presoja, ali je priključitev dejansko mogoča. To je tožniku pravilno pojasnil že drugostopenjski organ. Tožnikova stavbna zemljišča so (dejansko) priključena na javno električno omrežje. Ne gre torej za primer, ko bi se šele presojala dejanska možnost priključitve na električno omrežje, kar dokazuje tudi Pogodba o priključitvi na distribucijsko omrežje, ki jo je kot dokaz predložil tožnik sam. Pri tem mu je bilo tudi pravilno pojasnjeno, da dejstvo, da je sam zgradil kablovod, ne vpliva na odmero NUSZ.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - stavbno zemljišče - zazidano stavbo zemljišče
Od začetka uporabe drugega odstavka 218. člena ZGO-1 za opredelitev zazidanih stavbnih zemljišč ni več mogoče uporabljati opredelitve, kot izhaja iz ZSZ/84, na katerega se sklicuje toženka. Ta določba se tudi sicer nanaša na prostore, za kar v obravnavanem primeru ne gre, saj je iz (sicer vsebinsko skope) obrazložitve obeh odločb razvidno, da gre za dostope, dovoze in dvorišča.
ZDavP-2 člen 79, 79/3. ZUP člen 113, 113/2, 118, 118/2. ZOdvT člen 13.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - stroški postopka - pritožba - ponovni postopek - uspeh v postopku
Določbe tretjega odstavka 79. člena ZDavP-2 ni mogoče razumeti v absolutnem smislu, torej da se postopek lahko konča samo za stranko ugodno ali pa neugodno, pač pa glede na uspelo pritožbo in ponovljen postopek ter zmanjšanje obveznosti tudi deloma ugodno oziroma deloma neugodno. V primeru delnega uspeha se stroški delijo v sorazmerju z doseženim uspehom.
Če je stranka v pravnem sredstvu dovolj določno opredelila sporni oziroma izpodbijani del oziroma znesek, se to upošteva tudi pri odločanju o stroških postopka; sicer pa se šteje, da je odločitev izpodbijala v celoti in tako računa uspeh v postopku.
Tudi stroškovno odločitev mora upravni organ obrazložiti tako, da je mogoč njen preizkus, in to toliko bolj, kolikor odstopi od višine nagrade, predvidene za povprečni primer. Pri tem presoje, da gre za primer, manj zahteven od povprečnega, ni mogoče utemeljevati s tistimi merili, ki so po svoji naravi kvečjemu pokazatelj nadpovprečne zahtevnosti (uporaba tujih pravnih virov, posebnega strokovnega znanja z izvenpravnih področij, pravnega specialističnega znanja ali tujega jezika).
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - odločba Ustavnega sodišča - exceptio illegalis
Po odločbi Ustavnega sodišča, s katero je bil razveljavljen ZDavNepr, VI. Poglavje ZSZ84 in Odlok o nadomestilih za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Naklo nista začela ponovno veljati, temveč se zgolj uporabljata do drugačne zakonske ureditve obdavčitve nepremičnin. Predpis, ki mu je veljava prenehala, pa kljub temu, da se ga še uporablja, ne more biti predmet nadaljnjih sprememb oziroma dopolnitev. Iz tega izhaja, da se navedena predpisa lahko uporabljata le taka, kakršna sta veljala ob prenehanju njune veljave. To pomeni, da Odloka, ki je prenehal veljati s 1. 1. 2014, ni več mogoče spreminjati ali dopolnjevati. Med drugim je z njim za leto 2013 določena tudi vrednost točke za odmero NUSZ v višini 0,000289 EUR za zazidano stavbo zemljišče in za nezazidano stavbno zemljišče v višini 0,000134 EUR.
ZSZ člen 58, 58/2. ZGO-1 člen 218b. ZDavP-2 člen 404.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - nezazidano stavbno zemljišče
Tožnikovi parceli sta po prostorskih aktih OBČINE namenjeni za gradnjo in izpolnjujeta pogoje za nezazidana stavbna zemljišča, predpisane v 218. b. členu ZGO-1, čemur ne oporeka niti tožnik. Prvostopenjski organ je svojo odločitev oprl na določbo 404. člena ZDavP-2 ter na določbo drugega odstavka 58. člena ZSZ. Glede na navedeno pravno podlago, je prvostopenjski organ tožniku pravilno odmeril nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2013.
Dokler so v veljavi predpisi, ki njegova zemljišča uvrščajo med stavbna zemljišča, davčni organ utemeljeno odmerja nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, četudi gradnja na spornih parcelah tožnika zaradi grabna, ki ju razpolavlja, dejansko v naravi ni mogoča.
URS člen 14. ZSZ (1984) člen 61. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča Mestne občine Maribor člen 4, 7, 8, 9.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - merila za odmero nadomestila - exceptio illegalis - enakost pred zakonom
Po presoji sodišča 9. člen Odloka MOM v delu, ki določa, da se zemljišča iz 2. območja in iz 5. skupine obremenijo s 500 točkami, ni v neskladju s 14. členom Ustave RS. Zavezanci so namreč za ta zemljišča po Odloku MOM tako po kriteriju dejavnosti, ki jo opravljajo, kot tudi po kriteriju lege zemljišč med najmanj obremenjenimi gospodarskimi subjekti - nekoliko manj (to je z 200 točkami) so obremenjena le zemljišča iz 3. in 4. območja, ki se nahajajo izven centra Mestne občine Maribor. Ker predstavlja lega zemljišč eno od zakonsko dopustnih meril, ki se lahko upošteva pri določanju višine nadomestila, različna obremenitev zemljišč v odvisnosti od njihove lege še ne pomeni posega v pravico do enakosti pred zakonom.
nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč - odmera nadomestila - podatki za odmero nadomestila - podatki uradnih evidenc
Iz upravnega spisa izhaja, da je organ na prvi stopnji pri izračunu nadomestila v skladu z 218.c in 218.č členom ZGO-1 upošteval podatke uradnih evidenc (Registra nepremičnin), med katere sodijo tudi podatki o pozidanosti stavbnih zemljišč ter podatki o čisti površini stavb in površini zemljišč, od katerih se odmerja nadomestilo. Tožnik je v upravnem postopku sicer nasprotoval tako ugotovljenemu dejanskemu stanju, ni pa izkazal, da je v skladu z ZEN začel ustrezne postopke za spremembo podatkov v uradnih evidencah, zaradi česar se šteje, da so podatki iz uradnih evidenc, ki jih je uporabil organ za izračun nadomestila, pravilni.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - pravna podlaga za odmero - uporaba predpisov - pravne posledice razveljavite zakona
Z odločbo Ustavnega sodišča, s katero je bil razveljavljen ZDavNepr, VI. Poglavje ZSZ84 in odlok nista začela ponovno veljati, pač pa se le uporabljata do drugačne zakonske ureditve obdavčitve nepremičnin, in sicer v vsebini, kot je veljala ob prenehanju njune veljave. Predpis, ki mu je veljava prenehala, kljub temu, da se ga še uporablja, ne more biti predmet nadaljnjih sprememb oziroma dopolnitev.
nadomestilo za odmero stavbnega zemljišča - nezazidano stavbno zemljišče
Za razliko od nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča, ki se plačuje od stanovanjske oziroma poslovne površine, prvi odstavek 60. člena ZSZ/84 izrecno določa, da se nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča plačuje od površine nezazidanega stavbnega zemljišča, ki je po prostorskem izvedbenem načrtu določeno za gradnjo oziroma za katero je pristojni organ izdal lokacijsko dovoljenje.
ZSZ (1984) člen 61. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju Mestne občine Nova Gorica člen 8, 9. Dogovor o usklajevanju meril za določanje območij, na katerih se plačuje NUSZ in meril za določanje višine tega nadomestila člen 4. URS člen 14, 14/2.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - merila za odmero nadomestila - ugovor neenake obravnave zavezancev - nezakonitost občinskega odloka - exceptio illegalis
Zakon o stavbnih zemljiščih sicer ne določa, da bi morala občina pred določitvijo meril za odmero višine nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča pridobiti podatke o dohodku v posamezni dejavnosti, vendar pa to izhaja že iz narave stvari same, enako je to mogoče razumeti tudi iz stališč Ustavnega sodišča. Če se stopnja obremenitve izrazi s številom točk, katerih višina je odvisna od lege, vrste namembnosti in s tem povezanih izjemnih ugodnosti zemljišča v zvezi s pridobivanjem dohodka, to predhodno zahteva primerjavo med posameznimi gospodarskimi subjekti glede ustvarjanja dohodka na isti lokaciji in to tako z vidika opravljanje primerljivih kot z vidika opravljanja drugih dejavnosti.
Različnost obremenitev zavezancev zaradi ugodnosti v zvezi s pridobivanjem dohodka, ki jo prinaša lokacija, ne more temeljiti le na oceni občine, kot izhaja iz njenega odgovora v konkretnem primeru, torej, da so to na eni strani izjemno ugodna zemljišča za pridobivanje dohodka, na drugi strani pa, da taka dejavnost vnaša v okolje negativne vidike, za odpravo katerih država in občina potrebujeta finančna sredstva, prav tako pa tudi ne na soglasju enega od zavezancev.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - možnost izjave v postopku
Pri odmeri nadomestila za stavbno zemljišče gre za postopek, ki ga davčni organ izvaja na podlagi predloženih listin občine in podatkov, pridobljenih iz uradnih evidenc, zato tudi opustitev zaslišanja stranke oziroma opustitev pridobitve izjave stranke same, v postopkih odmere nadomestila niso takšne procesne kršitve, ki bi lahko vplivale na pravilnost odločitve.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - stroški postopka - odmera stroškov postopka - breme stroškov postopka - uspeh v postopku
Sodišče se strinja s toženko, da je treba tožnikov uspeh v postopku presojati glede na višino nadomestila, ki mu je bilo odmerjeno (prim. tudi stališče tega sodišča v sodbi I U 1220/2013). Vendar pa toženka nima prav, ko popoln tožnikov uspeh enači izključno s situacijo, ko mu nadomestilo sploh ne bi bilo odmerjeno. Takšno stališče namreč ne upošteva možnosti, da se zavezanec ne pritoži zoper odmerno odločbo v celoti, temveč le zoper njen del (npr. ne nasprotuje odmeri dajatve, meni pa, da je bila odmerjena v napačni višini).
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - zahteva za vračilo preplačila davkov - očitna napaka - podatki iz uradnih evidenc - podatek iz katastra stavb
Postopek preverjanja dejanskega stanja v okviru izrednega pravnega sredstva po 90. členu ZDavP-2 ni predviden, temveč bi bil tožnik do njega upravičen le v okviru rednih pravnih sredstev (pritožbe).